Nodozaver (Nodosaurus): oklepni dinozaver — opis, velikost in fosilna odkritja
Nodozaver (kar pomeni "gomoljasti kuščar") je bil velik, oklepljen, četveronožec (hodil je na štirih nogah), podoben tanku. Živel je v prvem delu zgornje krede pred približno 113–98 milijoni let. V Wyomingu in Kansasu so našli tri zelo nepopolne fosile nodozavra; lobanje še niso našli. Poimenoval ga je paleontolog Othniel C. Marsh leta 1889.
Nodozaver je bil dolg približno 4–6 m. Bil je ornitiski (ptičji) dinozaver s kostnimi kožnimi ploščami, ki so pokrivale zgornji del telesa. Imel je štiri kratke noge, petprste stopalo, kratek vrat in dolg rep brez palic. Nodozavri niso imeli repnih palic, zato ni znano, kako so se branili.
Velikost in zunanji izgled
Ocenjuje se, da je bil nodozaver dolg okoli 4–6 metrov in je tehtal verjetno okoli 1–2 tone (natančna ocena se razlikuje glede na posamezne primerke). Njegovo telo je bilo nizko in široko, z gosto razporejenimi osteodermi (kostnimi ploščami) na hrbtu in bokih. Osteodermi so tvorili oklep, ki je ščitil notranje organe, nekateri sorodni nodosauridi so imeli tudi dolge uteži ali ostre izbokline ob straneh; pri nodozavru pa so o takšnih dodatkih znanstveniki lahko le ugibali, saj so znani fosilni ostanki zelo nepopolni.
Notranja anatomija in glava
Skupina nodosauridov, kamor spada nodozaver, ima značilne kratke, široke lobanje z majhnimi zobmi, prilagojenimi na rastlinsko prehrano. Pri samem nodozavru lobanja še ni bila odkrite v celoti, zato obliko glave znanstveniki posplošujejo po bližnjih sorodnikih. Njegove močne sprednje in zadnje okončine so omogočale počasno, stabilno premikanje po gozdnatih in močvirnatih habitatih.
Prehrana in način življenja
Nodozaver je bil rastlinojedec. Verjetno se je prehranjeval z nizko rastočo vegetacijo: praprotmi, koprivami, mladimi poganjki in drugimi mehkejšimi rastlinami. Zaradi nizkega rastočega vratu in močnih nagristalnih zob je bil prilagojen na pobiranje rastlin blizu tal. Oklep mu je nudil primarno obrambno strategijo pred plenilci tistega časa; kljub pomanjkanju repne palice bi bil verjetno težko ranljiv zaradi svoje mase in oklepnih plošč.
Fosilna odkritja in pomen
Doslej najdeni fosilni ostanki nodozavra so razmeroma redki in večinoma fragmentarni – gre predvsem za kosti okončin, vretenca in koščene plošče oklepa. Ker manjkajo skoraj popolne lobanje in celoviti skeleti, ostaja veliko vprašanj glede natančne anatomije in variabilnosti znotraj vrste. Kljub temu ima nodozaver pomembno vlogo pri razumevanju razvoja oklepnih dinozavrov (nodosauridov) v Severni Ameriki in pomaga rekonstruirati ekosisteme zgornje krede.
Taksonomija
Nodozaver pripada večji skupini ornitiscijskih dinozavrov (ornitiski), natančneje družini Nodosauridae. Tipna vrsta je Nodosaurus textilis, opisana s strani Marsh-a konec 19. stoletja. Zaradi pomanjkljivih fosilnih dokazov je določitev natančnih odnosov z nekaterimi sorodnimi rodomi občasno predmet znanstvenih razprav.
Neznanke in prihodnja odkritja
Glavna omejitev poznavanja nodozavra so skopi fosilni zapisi. Najdbe popolnejšega primerka, z ohranjenim oklepom in lobanjo, bi bistveno izboljšale razumevanje njegovega videza, ekologije in evolucijskih povezav. Paleontologi še naprej iščejo v sedimentnih plasteh iz obdobja zgornje krede na območjih, kjer so bili najdeni prvi ostanki, zato obstaja možnost novih, pomembnih odkritij.
Na kratko: Nodozaver je bil oklepljen, četveronožen rastlinojed iz zgornje krede, dolg okoli 4–6 m, znan predvsem po fragmentarnih fosilih iz Wyominga in Kansasa. Njegov gost oklep je bil glavna obrambna lastnost, vendar zaradi pomanjkanja lobanje in popolnih skeletov še vedno obstaja več neznank glede njegove natančne podobe in načina življenja.
