Avtolik iz Pitane (ok. 360 pr. n. št. – ok. 290 pr. n. št.) je bil grški astronom, matematik in geograf. Rodil se je v Pitani, mestu v Eolisu v Mali Aziji. Svoja dela je verjetno dokončal v Atenah med letoma 335 in 300 pr. n. št. Med ohranjenimi deli sta traktata O gibajoči se sferi (grško Περὶ σφαίρας κινούμενης) in O vzponih in zahodih nebesnih teles (grško Περὶ ἀνατολῶν καὶ δυσῶν). Knjiga O gibajoči se sferi velja za najstarejši v celoti ohranjeni matematični traktat iz antične Grčije.
Življenje in vloga
O Avtolikovem življenju vemo le malo. Viri omenjajo, da je imel stik z atensko učenostjo tistega časa; Evklid omenja Avtolikovo delo. Avtolik je bil tudi učitelj filozofa Arcesilaja (viri za to so omenjeni v antičnih zapisih), vendar so podrobnosti o njegovem učiteljstvu in osebnem življenju skope.
Dela in vsebina
Oba ohranjena traktata sta kratka, a vsebujeta sistematične in logične razlage. O gibajoči se sferi obravnava lastnosti sferične površine v gibanju — na primer vedenje velikosti kotov in razdalj na kroglasti površini pri navideznih premikih nebesnih teles — ter vsebuje dokaze, ki temeljijo na geometrijskih načelih. O vzponih in zahodih nebesnih teles se ukvarja z vprašanji, kdaj in kako nebesna telesa vzhajajo in zahajajo glede na opazovalčevo širino in položaj na nebu. Avtolikova razmišljanja so bila pomembna za razumevanje osnov sferične astronomije in praktičnih vprašanj opazovanja.
Metoda in pomen
Avtolik je deloval v duhu helenistične znanstvene tradicije: njegove razlage so jasne, logično urejene in podprte z geometrijskimi dokazili. Njegova dela so bila dostopna in pogosto razumljiva tudi brez obsežnejšega matematičnega ozadja, zato so služila kot uvod v sphericalno geometrijo in astronomijo. Zaradi ohranjenosti celotnih traktatov imajo njegova besedila velik zgodovinski pomen — pomagajo rekonstruirati razvoj matematične in astronomske misli v antični Grčiji.
Prepisovanje, prevodi in vpliv
Avtolikova dela so se ohranila v srednjeveških rokopisih in so bila dostopna učenjakom renesanse. V 16. stoletju je dela uredil in prevedel italijanski učenjak Francesco Maurolico, kar je prispevalo k njihovemu širšemu poznavanju v sodobni Evropi. Avtolikovo delo je vplivalo na kasnejše helenistične in rimske astronome ter matematične avtorje in je pomemben vir za zgodovino astronomije in sferične geometrije.
Čeprav Avtolik ni zapustil obsežne množice del, ostajajo ohranjena besedila dragocena zaradi svoje starosti, jasnosti ter zgodnjega prikaza geometrijskih in astronomskih problemov, ki so bili kasneje razviti pri večjih helenističnih avtorjih.
