Fitoplazme: parazitske bakterije, povzročitelji bolezni gospodarskih rastlin
Fitoplazme so vrsta parazitskih bakterij, ki napadajo številne gospodarske in okrasne rastline. Spadajo med Mollicutes in so sorodne mikoplazmi podobnim organizmom; nimajo celične stene, so zelo majhne (v velikostnem razponu približno 0,2–0,8 µm) in pogosto pleomorfične. So pomembni patogeni za rastline, vključno s kokosom, sladkornim trsom in sandalovino, kjer povzročajo hude izgube pridelkov in znižanje kakovosti lesa ali plodov.
Fitoplazme so obligatni zajedavci rastlinskega floemskega tkiva: naselijo se v floemskih sitastih ceveh in izmenjujejo snovi s gostiteljem. Njihovi prenašalci so predvsem žuželke, ki sesajo floem (npr. listne uši, skakalci — leafhoppers, planthoppers, psyllidi), ki med hranjenjem vbrizgajo fitoplazme v rastlinske celice in jih tudi širijo med rastlinami. Fitoplazem ni mogoče gojiti in vitro v običajnih, brezceličnih gojiščih, zato so informacije o njih omejene in zahtevajo molekularne metode za prepoznavo in proučevanje.
Znanstveniki so fitoplazme odkrili v poznih šestdesetih letih (okoli leta 1967) in jih sprva poimenovali MLO (»mikoplazmi podobni organizmi«). Ker jih ni mogoče izolirati in gojiti v čisti kulturi, se njihove taksonomske enote pogosto opisuje s posebnim izrazom "Candidatus", ki se uporablja za nekatere neobičajne ali še ne povsem opisane prokaryote.
Tipični znaki okužbe z fitoplazmami vključujejo:
- porumenelost ali razbarvanje listov, splošna oslabelost rastline;
- »witches’-broom« (gosto vejenje in razrast novih poganjkov);
- phyllody in virescence — preoblikovanje cvetnih delov v listne strukture ali zelenenje cvetov;
- zatikanje rasti, slab razvoj plodov ali njihova deformacija;
- odmiranje vej ali celotnih rastlin pri hudih okužbah.
Za diagnosticiranje fitoplazem se uporabljajo molekularne metode (npr. PCR z amplifikacijo 16S rRNA gena), elektronska mikroskopija in serološke tehnike. Zaradi pomanjkanja možnosti gojenja so molekularni in fitopatološki testi ključni za potrditev prisotnosti fitoplazem in identifikacijo njihove vrste ali skupine.
Ukrepi za upravljanje bolezni, ki jih povzročajo fitoplazme, temeljijo na kombinaciji ukrepov:
- kontrola vektorjev (ciljano škropljenje, uporaba fizičnih zaščit, biološki nadzor);
- odstranjevanje in uničenje okuženih rastlin (roguing) za zmanjšanje vira okužbe;
- raba certificiranega, zdravega sadilnega materiala in preprečevanje vnosa okuženih rastlin v nove nasade;
- izbiranje in vpeljava odpornih ali tolerantnih sort, kjer so na voljo;
- upravljanje z pleveli in divjimi gostitelji, ki lahko služijo kot rezervoar fitoplazem;
- karantenski ukrepi in monitoring v regijah, kjer se bolezni še širijo.
Fitoplazme imajo velik gospodarski pomen zaradi vpliva na pridelke in trajne rastline. Nekateri znani primeri vključujejo obširne izbruhe bolezni, kot je lethal yellowing pri kokosih, grassy shoot pri sladkornem trsu in propadanje sandalovine v prizadetih območjih. Zaradi težav pri gojenju in specifične biologije so raziskave usmerjene v boljše razumevanje prenosa, genomike fitoplazem in razvoja trajnostnih strategij za preprečevanje ter obvladovanje teh bolezni.
