Pop art definicija, zgodovina in ključne značilnosti
Pop art je sodobno umetniško gibanje, ki se je razvilo v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V zgodnjih fazah ga pogosto povezujejo z delom škotskega kiparja in umetnika Eduarda Paolozzija, ki je že leta 1952 v Londonu začel uporabljati podobe iz masovne kulture. Med najbolj znanimi predstavniki pop arta so Andy Warhol, Robert Indiana in Roy Lichtenstein.
Pop art ima teme in tehnike, ki izhajajo iz popularne množične kulture, kot so oglaševanje in stripi. Umetniki so uporabljali podobe vsakdanjega življenja in potrošniških predmetov, s čimer so premikali mejo med "visoko" in "nizko" kulturo ter izzivali konvencije tradicionalne umetnosti.
Zgodovina in nastanek
Pop art je nastal vzporedno v Veliki Britaniji in v ZDA. V Londonu so začetne ideje razvijali umetniki, kot sta bila Eduardo Paolozzi in Richard Hamilton; pomemben moment je bila razstava in projekt This Is Tomorrow v 1956, ki je izpostavil vpliv potrošniške kulture in oglaševanja na vizualno podobo časa. V ZDA je gibanje dozorelo konec 50. in v začetku 60. let v New Yorku, kjer so avtorji, kot so Andy Warhol, Roy Lichtenstein in drugi, razvili prepoznavne tehnike in ikonične motive. Pop art so močno vplivali tudi umetniki in smeri, kot so Neo‑Dada in dadaizem, pa tudi porast množičnih medijev po drugi svetovni vojni.
Ključne značilnosti
- Uporaba množičnih podob: reklame, embalaža, stripi, fotografije slavnih oseb in vsakdanji predmeti postanejo glavni motivi.
- Mešanje visoke in nižje kulture: pop art izziva ločnico med elitno umetnostjo in popularno kulturo.
- Tehnikalna reproducibilnost: pogosto so uporabljeni postopki, ki dajejo vtis industrijske ali mehanske izdelave (npr. sitotisk), kar zrcali množično proizvodnjo.
- Barvitost in enostavne oblike: močne, čiste barve, grafični kontrasti in poenostavljene kompozicije.
- Ironija in dvoumnost: dela lahko hkrati slavijo in kritizirajo potrošniško družbo — interpretacije so pogosto namerne in večplastne.
- Ponovitev in serije: motivi so pogosto ponovljeni v serijah (npr. Warholove pločevinke ali portreti slavnih), kar poudarja množični značaj motivov.
Tehnike in materiali
Umetniki pop arta so pogosto delali z industrijsko pridobljenimi tehnikami ali jih posnemali: sitotisk (silkscreen), komercialni tisk, uporaba gotovih potrošnih predmetov v kolažih in asamblažah, pa tudi klasična oljna barva in emajl. Roy Lichtenstein je preučeval in posnemal tiskarske metode (znane Ben‑Day pike), da bi posnemal videz stripov, medtem ko je Andy Warhol množično reproduciral ikone iz oglaševanja in zabavne industrije ter s tem preizpraševal vrednost originala in kopije.
Znana dela in primeri
- Andy Warhol — serije "Campbell's Soup Cans" in "Marilyn Diptych"
- Roy Lichtenstein — slike, inspirirane stripi, kot sta "Whaam!" in "Drowning Girl"
- Robert Indiana — ikonična skulptura in tisk "LOVE"
- Eduardo Paolozzi — kolaži in montirana dela, ki vključujejo industrijske in reklamne motive
Vpliv in dediščina
Pop art je močno vplival na razvoj sodobne vizualne kulture, oblikovanja, mode in oglaševanja. Njegova estetika in strategije reprodukcije so del sodobnega umetniškega jezika in so prisotne v grafičnem oblikovanju, glasbeni vizualnosti, filmski estetiki in celo v ulično umetnost. Pop art je tudi pomemben prehodni moment proti postmoderni, kjer so ironija, citiranje in kulturna hibridnost postali stalnice.
Tumačenja in pomen
Pop art ostaja gibanje z dvojno naravo: nekateri ga vidijo kot kritiko potrošniške družbe in medijskega vpliva, drugi kot njeno slavljenje ali preprosto kot raziskavo novih vizualnih virov. Zaradi svoje dostopnosti in neposrednosti je pop art še vedno priljubljen pri širši publiki in pogosto uporablja v izobraževanju in popularizaciji umetnosti.
Pop art torej ni le slog, temveč tudi pomemben družbeni in kulturni pojav, ki je preoblikoval razumevanje umetniškega motiva in vlogo umetnosti v hitro spreminjajočem se svetu množične kulture.
Primer grafičnega sloga, ki ga je pogosto uporabljal Andy Warhol
Pop obleka za skupino The Supremes
Izvor
Skupina Independent Group (IG), ustanovljena leta 1951 v Londonu, velja za izhodišče gibanja pop art. V njej so se zbirali mladi slikarji, kiparji, arhitekti, pisatelji in kritiki, ki so izpodbijali modernistične pristope h kulturi in tradicionalne poglede na "likovno umetnost". V središču skupinskih razprav so bile implikacije popularne kulture iz elementov, kot so množično oglaševanje, filmi, oblikovanje izdelkov, stripi, znanstvena fantastika in tehnologija.
Na prvem srečanju neodvisne skupine leta 1952 je soustanovitelj, umetnik in kipar Eduardo Paolozzi predstavil predavanje, v katerem je uporabil serijo kolažev z naslovom Bunk!, ki jih je zbral med svojim bivanjem v Parizu med letoma 1947 in 1949. To gradivo je bilo sestavljeno iz "najdenih predmetov", kot so oglasi, stripovski liki, naslovnice revij in različni grafični izdelki množične proizvodnje, ki so večinoma predstavljali ameriško popularno kulturo. Ena od podob na tej predstavitvi je bil Paolozzijev kolaž iz leta 1947 z naslovom I was a Rich Man's Plaything, ki vključuje prvo uporabo besede "pop", ki se pojavlja v oblaku dima iz revolverja. Po Paolozzijevi temeljni predstavitvi leta 1952 se je IG osredotočila na podobe ameriške popularne kulture, zlasti množičnega oglaševanja.
Metode
Umetniki uporabljajo mehanska sredstva reprodukcije ali tehnike upodabljanja, ki zmanjšujejo umetnikovo izrazno moč.
Pop umetniki so si prizadevali za popolno jasnost. Večina oblik je bila obrobljena s črnimi črtami kot v stripih. Predmeti so pogosto preprosti kot plakati in brez perspektive. Barve so jasne, ahromatične in primitivne.
Predmete iz vsakdanjega življenja izolira in spremeni ali obdela v kolaže. Pop art je povezava med resničnostjo in umetnostjo, obdelana z abstraktnimi sredstvi. Nekatera njihova gesla so: popularno, potrošno, poceni, smešno in izjemno.
Velik del poparta je precej akademski, saj ga zaradi nekonvencionalnih organizacijskih praks nekateri težko razumejo. Pop art in minimalizem veljata za zadnji moderni umetniški gibanji in s tem za predhodnika postmoderne umetnosti oziroma za nekatere od prvih primerov same postmoderne umetnosti.
Znani pop izvajalci
|
|
|
|
