Moderna umetnost: definicija, obdobje, slog in značilnosti

Moderna umetnost se nanaša na umetniška dela, nastala od 60. let 19. stoletja do približno 70. let 20. stoletja. Nanaša se na slog in filozofijo umetnosti, ustvarjene v tem obdobju.^p102 Obdobje sovpada z izumom mehanskih sredstev za zapisovanje slik: fotografije in filma.

Izraz moderna umetnost se običajno povezuje z umetnostjo, ki je v duhu eksperimentiranja odvrgla tradicije preteklosti.^p419 Moderni umetniki so eksperimentirali z novimi načini gledanja ter svežimi idejami o naravi materialov in funkcijah umetnosti. Težnja k abstrakciji je značilna za večino moderne umetnosti, vključno z minimalizmom . Novejša umetniška produkcija se pogosto imenuje sodobna umetnost ali postmoderna umetnost.

Obdobje in zgodovinski kontekst

Obdobje moderne umetnosti običajno zajema čas od industrializacije in velikih družbenih sprememb v 19. stoletju do kulturnih in umetniških premikov v 60. in 70. letih 20. stoletja. To je bilo obdobje hitrih tehnoloških sprememb (fotografija, film, tiskani mediji), urbanizacije, industrijske proizvodnje in dveh svetovnih vojn, ki so močno vplivale na umetniški jezik in teme. Datacije so okvirne: nekatera gibanja se pojavijo prej ali trajajo dlje, saj je prehod med modernizmom, postmodernizmom in sodobno umetnostjo postopno in poln prepletov.

Glavni slogi in gibanja

Moderno umetnost sestavlja vrsta različnih, pogosto nasprotujočih si gibanj. Med najpomembnejšimi so:

• Impresionizem — poudarek na svetlobi, barvi in trenutnem vtisu (Monet, Renoir).
• Postimpresionizem — strukturiranje oblike in eksperiment z barvami (Cézanne, Van Gogh).
• Fovizem — močne, nenaravne barve in svobodno čopičenje (Matisse).
• Ekspresionizem — poudarjena čustvenost, deformacija oblike (Kandinsky, Munch).
• Kubizem — razbitje perspektive, več zornih kotov hkrati (Picasso, Braque).
• Futurizem — sloves gibanja, hitrosti in tehnologije.
• Dadaizem — antiestetika, ironična kritika družbe in umetniških norm (Duchamp).
• Surrealizem — raziskovanje nezavednega, sanjskih podob (Dalí, Miró).
• Abstraktna umetnost — opustitev figurativnosti v korist oblik, barv in čistega izraza (Kandinsky, Malevich).
• Constructivism in Bauhaus — povezava umetnosti z oblikovanjem, arhitekturo in industrijo.
• Post-1945 gibanja — abstraktni ekspresionizem, pop-art, minimalizem in konceptualna umetnost, ki so pogosto označila konec klasičnega modernizma ali njegov prehod v nove paradigme.

Značilnosti moderne umetnosti

• Eksperimentiranje z obliko, barvo, perspektivo in materiali.
• Individualizem in poudarek na avtorjevem izrazu ali ideji.
• Večja abstrakcija in odmik od klasične upodobitve narave.
• Uporaba novih tehnik — kolaž, fotomontaža, readymade, akcijsko slikarstvo, automatizem.
• Refleksija družbenih in političnih sprememb — vojne, industrijska modernizacija, spremembe v urbanem življenju.
• Polje umetnosti kot razprava — umetniška dela pogosto postanejo del teoretičnih in kritičnih razprav o tem, kaj umetnost sploh je in kaj lahko pomeni.

Vpliv tehnologije in novih medijev

Fotografija in film sta spremenila odnos do reprodukcije resničnosti in prisilila slikarstvo, da ponovno premisli svojo vlogo. Hkrati so industrijski materiali (kovina, plastika), tiskane podobe in kasneje elektronski mediji omogočili nove izraze in širšo dostopnost umetnosti. Umetniki so v svojih delih pogosto raziskovali tudi meje med umetnostjo in vsakdanjim predmetom ter vpeljevali tehnike množične proizvodnje ali serijske proizvodnje.

Prehod v sodobno in postmoderno

Konec 20. stoletja so se začele pojavljati opozicije in premisleki o modernizmu: kritike univerzalnih resnic, večglasnost stilov in ironija. Pojmi sodobna umetnost in postmoderna umetnost označujejo to obdobje, v katerem so se združile različne prakse, eklektičnost in negotovost glede hierarhij sloga in pomena.

Pomen in dediščina

Moderna umetnost je preoblikovala dojemanje umetnosti kot prostora za eksperiment, intelektualno razpravo in družbeno kritiko. Ustanovitev muzejev, galerij in umetnostnih šol, kot tudi razvoj umetnostne teorije in kritike, je utrdila njen vpliv. Danes njeni dosežki ostajajo temelj za razumevanje sodobnih umetniških praks, kuratorskih pristopov in zbirateljstva.

Opomba: Datacije in opisi gibanj so okvirni; umetnostnozgodovinski razvoj je zapleten in poln prehodov, lokalnih različic ter individualnih odstopanj.

Zgodovina

Moderna umetnost se začenja z dediščino slikarjev, kot so Vincent van Gogh, Paul Cézanne, Paul Gauguin, Georges Seurat in Henri de Toulouse-Lautrec, ki so bili ključni za razvoj moderne umetnosti. Na začetku 20. stoletja so Henri Matisse in številni drugi mladi umetniki, med njimi predkubistični Georges Braque, André Derain, Raoul Dufy in Maurice de Vlaminck, z "divjimi", raznobarvnimi, ekspresivnimi, krajinskimi in figuralnimi slikami, ki so jih kritiki poimenovali fauvizem, revolucionirali pariški svet umetnosti.

Dve različici Plesa Henrija Matissa sta pomenili ključno točko v njegovi karieri in razvoju modernega slikarstva. Odraža Matissovo navdušenje nad primitivno umetnostjo: intenzivna topla barva figur na hladnem modrozelenem ozadju in ritmično zaporedje plešočih aktov izražata občutke čustvene osvoboditve in hedonizma.

Pablo Picasso je svoje prve kubistične slike ustvaril na podlagi Cézannove zamisli, da lahko vse upodobitve narave zreduciramo na tri trdna telesa: kocko, kroglo in stožec. S sliko Les Demoiselles d'Avignon 1907 je Picasso dramatično ustvaril novo in radikalno sliko, na kateri je upodobil surov in primitiven prizor bordela s petimi prostitutkami, nasilno naslikanimi ženskami, ki spominjajo na afriške plemenske maske in njegove nove kubistične izume.

Analitični kubizem sta skupaj razvila Pablo Picasso in Georges Braque, kot primer pa sta nastala dela Violina in svečnik, Pariz, približno od leta 1908 do 1912. Analitičnemu kubizmu, prvi jasni manifestaciji kubizma, je sledil sintetični kubizem, ki so ga Braque, Picasso, Fernand Léger, Juan Gris, Albert Gleizes, Marcel Duchamp in številni drugi umetniki prakticirali v dvajsetih letih 20. stoletja. Za sintetični kubizem je značilno uvajanje različnih tekstur, površin, elementov kolaža, papier collé in velike raznolikosti združenih tem.

Pojem moderne umetnosti je tesno povezan z modernizmom.

"Eden od načinov razumevanja razmerja med pojmi 'moderna', 'modernost' in 'modernizem' je, da si modernistično umetnost skoraj ni mogoče zamisliti zunaj konteksta modernizirane družbe poznega devetnajstega in dvajsetega stoletja. Družbena modernost je domovanje modernistične umetnosti, tudi kadar se ta umetnost zoper njo upira."^p13

Moderna umetnost se je v ZDA pojavila leta 1913 in prek evropskih umetnikov, ki so se v ZDA preselili med prvo svetovno vojno. Vendar so ZDA šele po drugi svetovni vojni postale središče novih umetniških gibanj. V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja se je pojavil abstraktni ekspresionizem, eno najpomembnejših kasnejših modernističnih umetniških gibanj.

Tipično ekspresionistično Dossenovo delo.

Vprašanja in odgovori

V: Katero časovno obdobje je povezano s sodobno umetnostjo?

V: Kateri izumi so sovpadali s tem obdobjem moderne umetnosti?

V: Kako so se moderni umetniki lotevali svojega dela?

V: Ali je abstrakcija značilna za moderno umetnost?

V: Kako se običajno imenuje novejša umetniška produkcija?

Išči po črki