Jackson Pollock

Edinstvena tehnika

Pollock se je z uporabo tekočih barv seznanil leta 1936 v eksperimentalni delavnici, ki jo je v New Yorku vodil mehiški muralist David Alfaro Siqueiros. Kasneje je prelivanje barve uporabil kot eno od več tehnik na platnih z začetka štiridesetih let, kot sta "Moški in ženska" in "Kompozicija z prelivanjem I". Po selitvi v Springs v New Yorku je začel slikati s platni, položenimi na tla ateljeja, in razvil tehniko, ki so jo pozneje poimenovali kapljična tehnika.

Pollock je uporabo gospodinjskih barv namesto umetniških opisal kot "naravno rast iz potrebe". Za nanašanje barv je uporabljal utrjene čopiče, palice in celo brizgalke. S to tehniko je Pollock lahko dosegel bolj neposreden način ustvarjanja umetnosti, saj je barva zdaj dobesedno tekla iz izbranega orodja na platno. S tem, ko se je uprl konvenciji slikanja na pokončni površini, je dobesedno dodal novo dimenzijo, saj je lahko svoja platna gledal in nanašal barvo iz vseh smeri.

Kasneje se je Pollock posvetil barvam na osnovi sintetičnih smol, imenovanim alkidni emajli, ki so bili v tistem času nov medij. Leta 1956 je revija Time Pollocka zaradi njegovega edinstvenega sloga slikanja poimenovala "Jack the Dripper".

"Moje slike ne nastajajo na slikarskem stojalu. Neraztegnjeno platno raje pritrdim na trdo steno ali tla. Potrebujem odpornost trde površine. Na tleh sem bolj sproščen. Počutim se bližje, bolj del slike, saj se lahko tako sprehajam okoli nje, delam s štirih strani in sem dobesedno v sliki."

"Še naprej se oddaljujem od običajnih slikarskih orodij, kot so stojalo, paleta, čopiči itd. Raje imam palice, lopatice, nože in kapljajočo tekočo barvo ali močan impasto z dodanim peskom, razbitim steklom ali drugimi tujki."

"Ko slikam, se ne zavedam, kaj počnem. Šele po nekakšnem obdobju 'spoznavanja' vidim, s čim sem se ukvarjal. Ni me strah, da bi kaj spremenil, uničil sliko in podobno, saj ima slika svoje lastno življenje. Poskušam ji pustiti, da pride do izraza. Šele ko izgubim stik s sliko, se zgodi, da je rezultat neurejen. V nasprotnem primeru je prisotna čista harmonija, enostavno dajanje in jemanje, in slika se dobro izide."

Na njegovo tehniko kapljanja so vplivali mehiški muralisti in nadrealistični avtomatizem. Pollock je zanikal "naključje"; običajno je imel idejo, kako naj bi bilo določeno delo videti. Njegova tehnika je združevala gibanje njegovega telesa, nad katerim je imel nadzor, viskozni tok barve, silo gravitacije in vpijanje barve v platno. To je bila mešanica dejavnikov, ki jih je bilo mogoče nadzorovati, in dejavnikov, ki jih ni bilo mogoče nadzorovati. Z metanjem, kapljanjem, prelivanjem in brizganjem se je energično gibal po platnu, skoraj kot v plesu, in se ni ustavil, dokler ni videl tistega, kar je želel videti.

Epsko ,drago slikarstvo

Pollockovo delo št. 5 iz leta 1948 je peta najvišja cena za umetniško delo v zgodovini. Sotheby's jo je zasebno prodal za 163,8 milijona ameriških dolarjev (prilagojena cena). to je bila najslavnejša slika na vsem svetu - kar je fenomenalno dobro delo Paula (Jacksona Pollocka).