James Bradley: angleški astronom in odkritelj aberacije svetlobe (1693–1762)

James Bradley FRS (1693 – 13. julij 1762) je bil angleški astronom. Rodil se je v Sherbornu v Gloucestershiru v Angliji. Šolal se je na gimnaziji Northleach in na Balliol College v Oxfordu, kjer je leta 1714 pridobil naziv Bachelor of Arts in leta 1717 Master of Arts. Po izobrazbi je bil tudi v duhovništvu in je prejemal dohodek v Bridstowu v Herefordshiru.

Kariera in položaji

Zaradi prijateljstva in sodelovanja z Edmondom Halleyjem je bil leta 1718 izvoljen za člana Kraljeve družbe. Leta 1721 se je odpovedal življenju v Bridstowu in postal profesor v Oxfordu (Savilian Professor of Astronomy). V Oxfordu se je posvetil natančnim arhiperiodnim opazovanjem položajev zvezd, predvsem z namenom iskanja paralakse. Leta 1742 je nasledil Edmonda Halleyja kot kraljevi astronom na Kraljevem observatoriju v Greenwichu in to mesto zasedal do svoje smrti leta 1762.

Odkritja in prispevki

Leta 1729 je Bradley objavil svoje odkritje aberacije svetlobe (imenovane tudi astronomska aberacija). Med opazovanji položajev zvezd — med drugim je natančno meril položaj zvezde gamma Draconis in drugih zvezd v bližini zenita — je ugotovil letni premik položajev, ki ni ustrezal pričakovani paralaksi. Razlaga, ki jo je predlagal, povezuje končno hitrost svetlobe s hitrostjo Zemlje po orbitni poti: zaradi kombinacije hitrosti Zemlje in omejene hitrosti svetlobe se zdi, da svetloba prihaja iz malo drugačne smeri, kar povzroči navidezno premikanje zvezd. Velikost tega premika je znana kot konstantna aberacije in znaša približno 20,5 sekund loka.

Bradleyjevo odkritje je pomenilo prvi opazovalni dokaz, ki je neposredno podpiral heliocentrično razumevanje osončja — torej, da Zemlja kroži okoli Sonca — in je bilo pomemben korak k širšji sprejetosti kopernikanskega sistema. Njegove natančne meritve so tudi omogočile boljše razumevanje razmerja med hitrostjo Zemlje in hitrostjo svetlobe ter prispevale k natančnejšim izračunom v nebesni mehaniki in geodeziji.

Poleg aberacije je Bradley pozneje odkril še nutacijo — majhno nihanje osi Zemlje, ki se pojavi kot superpozicija na počasno premikanje precesije. Nutacija ima obdobje približno 18,6 leta (v povezavi z gibanje mesečnega vozla) in amplitudo reda nekaj sekund loka (približno 9,2"). Bradley je to pojavnost opazil in jo leta 1748 tudi objavil. Za svoj prispevek k astronomiji je prejel priznanja, med njimi Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe.

Metode in pomen

Bradley je uporabljal natančne in ponovljive opazovalne tehnike, vključno z merjenjem položajev zvezd v bližini zenita z velikimi merilnimi instrumenti (zenitni instrumenti in sekanti), da bi zmanjšal vpliv atmosferske refrakcije. Njegova skrbna analiza podatkov je omogočila razlikovanje med pričakovano paralakso in pojavoma, ki sta ju odkril — aberacijo in nutacijo.

Zapustina

James Bradley velja za enega najpomembnejših opazovalnih astronomov 18. stoletja. Njegova odkritja so vplivala na natančnost zvezdnih katalogov, na razumevanje gibanja Zemlje in na nadaljnji razvoj astronomije kot natančne znanosti. Bil je Astronom Royal od 1742 do 1762 in je s svojim delom močno prispeval k uveljavitvi opazovalne metode v astronomiji.

Umrl je 13. julija 1762. Njegovo delo še danes ostaja temeljno pri zgodovini meritev nebesnih pojavov in razvoju moderne astronomije.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil James Bradley FRS?

V: Kakšno izobrazbo je pridobil?

V: Kako je postal član Kraljeve družbe?

V: Kakšno delovno mesto je zasedal v Kraljevem observatoriju v Greenwichu?

V: Po katerem odkritju je najbolj znan?

V: Kakšno nagrado je prejel za to odkritje?

Išči po črki