Jakob II./VII (1633–1701): zadnji katoliški kralj Anglije, Škotske in Irske
Jakob II. angleški/VII. škotski (14. oktober 1633–16. september 1701) je 6. februarja 1685 postal škotski, angleški in irski kralj. Po restavraciji Stuartov je 31. decembra 1660 prejel tudi druge častne nazive, v izvirnem zapisu pa je omenjen kot normandijski vojvoda. Bil je zadnji rimskokatoliški monarh na teh prestolih.
Rojstvo, družina in zgodnja leta
Rojen je bil kot drugi sin kralja Karla I. in Henriete Marije Bourbon. Ker je bil mlajši sin, je dolgo časa nosil naslov vojvode Jorka in slovel kot vojaški in mornariški poveljnik ter član kraljeve družine ob obnovitvi monarhije leta 1660. Ženil se je dvakrat: najprej z Anne Hyde, s katero je imel hčeri Marijo in Ano (oba sta kasneje postali anglikanski kraljici), nato pa z Mary of Modena, s katero je imel sina Jakob Frančišek Edvard, rojstvo katerega je sprožilo strah pred trdno katoliško dinastijo.
Verske spremembe in politika
Jakob je že pred vstopom na prestol sprejel katoliško vero; sprva je bila njegova vera za javnost delno zatajitev, pozneje pa je začel delovati odkrito kot katolik. Poskušal je zmanjšati diskriminacijo do katolikov in drugih verskih manjšin z ukrepi, kot je bila razglasitev o verskem strpstvu (Declaration of Indulgence), ki je leta 1687 odpravila nekatere kazni in omejitve za katolike in protestantske disidente. Ti ukrepi so naleteli na močan upor v parlamentu in med vplivnimi politiki, ki so nasprotovali njegovi praksi razglašanja izrednih zakonov brez soglasja parlamenta.
Nasprotovanje, slavna revolucija in izgnanstvo
Mnogi v Angliji so ga kritizirali zaradi verskih sprememb in strahu pred uvedbo stalne katoliške oblasti. Ko se je pričela širiti vest, da bo njegov sin nadomestil protestantske dediče, so vplivneži povabili Viljema Oranžkega, da pride v Anglijo in prevzame oblast. Ta vdor (imenovan v Angliji slavna revolucija) je bil v samem jedru Anglije relativno malo krvav, čeprav so se boji nadaljevali v drugih delih britanskega otočja in Irske. Jakob je konec leta 1688 izgubil pripadnost dela svojih poveljnikov in čezmejno podporo ter kmalu pobegnil v Francijo; njegova formalna deposedacija je sledila leta 1689, ko sta Marija II in njen mož Viljem III (Viljem II Škotski), ki sta bila protestanta, prevzela vladavino.
Vojaški poskusi vrnitve in življenje v izgnanstvu
Podpora prepričanju, da je edini legitimni monarh Jakob — to gibanje poznamo kot jakobitstvo — je ostala močna pri nekaterih slojih družbe. Jakob se je leta 1689 izkrcal na Irskem in poskušal obnoviti svojo oblast, vendar je bil po porazu v bitki pri Boynu poleti 1690 prisiljen pobegniti. Vrnil se je v Francijo in preostanek življenja preživel pod zaščito kralja Ludvika XIV v izgnanstvu, predvsem v Saint-Germain-en-Laye. Njegov sin James Francis Edward Stuart (Stari pretendent) in njegov vnuk Charles Edward Stuart (Mladi pretendent, znan tudi kot Bonnie Prince Charlie) sta po njegovi smrti vodila nadaljnje jakobitske upore (najbolj znana sta bila vstaja leta 1715 in leta 1745), vendar nista uspela ponovno osvojiti prestolov.
Smrt in zapuščina
Jakob II./VII je umrl 16. septembra 1701 v izgnanstvu. Njegova vladavina in padec sta močno vplivala na razvoj britanske ustavne prakse: slavna revolucija in naslednji zakoni so določili, da je oblast kralja omejena z zakoni Parlamenta in da verski izpadi lahko vplivajo na način dedovanja prestola (angl. Act of Settlement 1701 je pozneje določil, da katolik ne more sedeti na angleškem prestolu). Jakobova zgodba je tako pomembna tako za versko kot politično zgodovino Britanije in Irskega otočja, obenem pa je vzbudila dolgo trajajoče gibanje lojalistov — jakobitov — ki so ohranjali idejo za vrnitev Stuartov na prestole še več desetletij.
Slika angleškega kralja Jakoba II.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo sta bila Jakob II. in VII.O: Jakob II. in VII. je bil kralj Anglije, Škotske in Irske od leta 1685 do 1688. Od 31. decembra 1660 je bil tudi normandijski vojvoda.
V: Kaj je povzročilo izgubo kraljestev v slavni revoluciji?
O: Nekaterim ljudem niso bile všeč njegove verske ideje, zato se je skupina ljudi uprla in se borila proti njemu. To je povzročilo slavno revolucijo v Angliji in na Škotskem, zaradi katere je Jakob izgubil svoja kraljestva.
V: Kdo je zamenjal kralja Jakoba?
O: Kralja Jakoba sta leta 1689 zamenjala njegova protestantska hči, kraljica Marija II., in njen mož, kralja Viljem III. in II.
V: Kaj je jakobizem?
O: Jakobitstvo je prepričanje, da je bil edini pravi vladar Jakob in ne Viljem III. ali Marija II. Njegovo ime izhaja iz latinske besede Jacobus ali Iacobus, ki pomeni Jakob.
V: Ali mu je uspelo vrniti prestol?
O: Ne, po enem resnem poskusu, ko je leta 1689 pristal na Irskem, mu ni uspelo prevzeti prestola. Po porazu v bitki pri Boynu istega leta se je vrnil v Francijo, kjer je pod zaščito kralja Ludvika XIV. preživel preostanek svojega življenja.
V: Kdo je po Jakobovi smrti poskušal obnoviti jakobitsko linijo? O: Njegov sin James Francis Edward Stuart (stari pretendent) in vnuk Charles Edward Stuart (mladi pretendent ali Bonnie Prince Charlie) sta po Jamesovi smrti poskušala obnoviti jakobitsko linijo, vendar jima ni uspelo.
