James Chilton (ok. 1556–1620) je bil eden izmed potnikov na ladji Mayflower in velja za najstarejšo osebo na ladji med plovbo proti Novemu svetu.
Zgodnje življenje in družina
Chilton naj bi izviral iz okolice Canterburyja v Angliji, kjer je priimek Chilton dolgo obstajal. Poročil se je in imel več otrok — skupno naj bi jih bilo okoli deset, a je bila smrtnost otrok v tistem času visoka in veliko otrok je umrlo mlado. Družina se je pozneje preselila v Sandwich, kjer je živel tudi Moses Fletcher.
Verska prepričanja in selitev v Leiden
Chiltonovi so bili ločeni od prevladujoče anglikanske cerkve – bili so t. i. separatisti (pogosto imenovani tudi puritanci ali pilgrimi). Ta oblika vere in javno prakticiranje njenih oblik v Angliji nista bili zaželena, zato so mnogi izmed njih iskali zatočišče drugje. Družina je tako zapustila Anglijo in se pridružila širši skupnosti anglosaškega verskega izgnanstva v Leidnu na Nizozemskem, kjer so upali najti versko svobodo in mirneje življenje.
Napetosti v Leidnu in napad na Jamesa
Čeprav je Leiden nudil zaščito pred uradnim preganjanjem, so bili priseljenci pogosto tarča nezaupanja in nasilja s strani nekaterih domačinov in mladih, ki so jih videli kot tuje ali versko drugačne. Jamesa in njegovo hčerko je v Leidnu napadla skupina mladih fantov, ki jima je metala kamenje. Ko je Chilton skušal pomiriti množico, ga je eden izmed tlakovcev zadel v glavo; padel je v nezavest. Ta dogodek velja za eno izmed hujših izkušenj, ki jih je družina doživela pred odhodom v Nov svet, in je morda vplival tudi na njegovo kasnejše zdravstveno stanje.
Plovba z Mayflower in zadnja leta
Iz različnih razlogov — verske, gospodarske in želje po ustanovitvi lastne skupnosti — so se skupine iz Leidna dogovorile za odhod v Novo Anglijo. James Chilton se je skupaj s svojimi sorodniki vkrcal na Mayflower. Pri odhodu je bil med najstarejšimi potniki, star okoli 64 let, kar ga postavlja med najstarejše člane kolonije. Po prihodu v Plymouth konec leta 1620 sta ga prizadele hude razmere prve zime; Chilton je kmalu po prihodu umrl (leta 1620). Natančno mesto njegovega groba ni zanesljivo znano — številni od tistih, ki so umrli prve zime, so bili pokopani na območju, ki danes ni natančno dokumentirano.
Zapuščina
Chiltonova družina je pustila pečat v zgodovini naselitve. Njegova hči Mary Chilton je preživela in pozneje postala znana članica skupnosti Plymouth; v ljudskih pripovedih jo včasih omenjajo kot eno izmed prvih evropskih žensk, ki naj bi stopila na obalo Plymoutha, čeprav so take pripovedi deloma legendarnizirane. James Chilton se v zgodovinskih zapisih o Mayflowerju ohranja kot simbol starejših generacij, ki so kljub letom sprejele tveganje in trdo pot, da bi poiskale versko svobodo in novo priložnost v Novem svetu.
James Chilton je torej zgleden primer pilgramskega priseljenca: izkušen, preganjan zaradi vere, izseljenec v Leiden in končno potnik na eni najbolj znanih plovb za naselitev severnoameriškega vzhodnega obale. Njegova zgodba osvetljuje osebne stroške in težave, ki so spremljale ustanovitev zgodnjih angleških kolonij v Severni Ameriki.
