Jagadguru Rambhadracharya

Rojstvo in zgodnje življenje

Džagadguru Rambhadračarija se je rodil v vasi Shandikhurd v okrožju Jaunpur v zvezni državi Uttar Pradeš v Indiji. Njegova družina je bila brahminska družina Saryupareen iz Vasishtha Gotre. Njegov čas rojstva je bil ob 22.34 in se je rodil na dan Makar Sankranti v soboto, 14. januarja 1950 (Magha Krishna Ekadashi). Njegova mati je bila Shachidevi, oče pa Pandit Rajdev Mishra. Ime Giridhara mu je dala očetova teta, sestrična njegovega dedka Pandita Suryabalija Mishre. Očetova teta je bila občudovalka Mirabai, ženske svetnice iz obdobja bhakti v srednji Indiji, ki je v svojih skladbah za Krišno uporabljala ime Giridhara.

Slepota

Giridhara je oslepel marca 1950, ko je bil star dva meseca. Ko je zbolel za očesno boleznijo trahomom, v njegovi vasi ni bilo zdravstvene oskrbe. Odpeljali so ga k lokalni ženski, ki je bila znana po tem, da je zdravila trahom. V oči mu je kanila vroče zdravilo, da bi razbila grudice trahoma, vendar so mu oči začele krvaveti in oslepel je. Njegova družina ga je peljala k številnim ajurvedskim, homeopatskim, alopatskim in medicinskim zdravnikom v Sitapur, Lucknow in Mumbaj, vendar ni bilo pomoči. Ne zna brati in pisati, saj ne uporablja Braillove pisave, ampak se uči s poslušanjem in sestavlja tako, da narekuje tajnicam.

Prvo glasbeno delo

Ker je Giridharin oče delal v Bombaju, se je zgodaj učil doma pri dedku. Ob popoldnevih mu je dedek pripovedoval različne dele Ramajane, Mahabharate in drugih knjig, kot so Višramsagar, Suhsagar, Premsagar, Brajvila itd. Ko je bil star tri leta, je Giridhara ustvaril svojo prvo pesem v hindujščini (Avadhi), ki je imela naslednji pada. Govoril jo je svojemu dedku. V tej pesmi se Jašoda spopada z Gopijem, ker je Krišni povzročil bolečino.

Devanagari मेरे गिरिधारी जी से काहे लरी । तुम तरुणी मेरो गिरिधर बालक काहे भुजा पकरी ॥ सुसुकि सुसुकि मेरो गिरिधर रोवत तू मुसुकात खरी ॥ तू अहिरिन अतिसय झगराऊ बरबस आय खरी ॥ गिरिधर कर गहि कहत जसोदा आँचर ओट करी ॥

IASTmere giridhārī jī se kāhe larī । tuma taruṇī mero giridhara bālaka kāhe bhujā pakarī ॥ susuki susuki mero giridhara rovata tū musukāta kharī ॥ tū ahirina atisaya jhagarāū barabasa āya kharī ॥ giridhara kara gahi kahata jasodā āʼncara oṭa karī ॥

“

Zakaj si se spopadel z mojim Giridharo (Krišno)? Ti si mlado dekle, moj Giridhara (Krišna) pa je otrok. Zakaj si ga držala za roko? Moj Giridhara (Krišna) vedno znova joka, ti pa stojiš in ga gledaš z ukrivljenim nasmehom! O Ahirska gospa, ti imaš znak, da se boriš čez skupne odnose, in prihajaš in stojiš tukaj, ne da bi bila povabljena." Giridhara (pesnik) poje - tako pravi Jašoda, ki se drži Giridharine (Krišnove) roke in si [obraz] zakriva s koncem sarija.

”

Učenje Gite in Ramčaritmanov

Giridhar je imel odličen spomin in se je pri petih letih v 15 dneh naučil vseh 700 verzov Bhagavadgite. Pri tem mu je pomagal njegov sosed Pandit Murlidhar Mishra. Na dan Džanmashtami leta 1955 je prebral celotno Bhagavadgito. Po naključju je 52 let po dnevu, ko se je naučil Gito, 30. novembra 2007 v New Delhiju izdal prvo obliko Gite v Braillovi pisavi s pravim sanskrtskim besedilom in vrsto komentarjev v hindujščini. Ko je bil Giridhara star sedem let, se je v 60 dneh naučil celoten Tulsidasov Ramčaritmanas (skoraj 10.900 verzov). Pri tem mu je pomagal njegov dedek. Na dan Ram Navmi leta 1957 je govoril celotno knjigo, medtem ko iz verskih razlogov ni jedel hrane. Nato se je Giridhara učil Vede, Upanišade, knjige o sanskrtski slovnici, Bhagavata Puran, vse Tulasidasove knjige in številne druge knjige.

Upanayana in Kathavacana

Upanayana (obred s sveto nitjo) je bil opravljen na dan Nirjala Ekadaši 24. junija 1961. Na ta dan je dobil mantro Gayatri, Pandit Ishvardas Maharaj iz Ayodhye pa mu je dal dikšo v mantro Rāma. Potem ko se je Giridhara že zelo mlad naučil Gito in Ramčaritmano do visoke ravni znanja, je začel obiskovati programe Katha, ki so potekali enkrat na tri leta (v mesecu Purushottama) v bližini njegove vasi. Ko se je udeležil tretjega dogodka, je pokazal katho o Ramčaritmanu, ki so jo zelo cenili številni znani predstavniki umetnosti kathe.

Uradno učenje

Šolanje

7. julija 1967 se je Giridhara Miśra vpisal na Sanskrit College Adarsh Gaurishankar v Jaunpurju, kjer je študiral sanskrtsko gramatiko ter hindujščino, angleščino, matematiko, zgodovino in geografijo. Ker ima sposobnost, da si vse zapomni že z enkratnim poslušanjem, pri učenju nikoli ni uporabljal Braillove pisave ali drugih pripomočkov. V treh mesecih se je do visoke ravni naučil celoten Laghusiddhāntakaumudī Varadaradže. Štiri leta je bil najboljši učenec in je pri testih v svojem razredu dobil največ točk, od osnovnošolskega do srednješolskega preverjanja znanja iz sanskrta je opravil z najboljšimi ocenami in stvarjo, zaradi katere je boljši od drugih.

Prva skladba v sanskrtu

Ko je Girihara obiskoval sanskrtski kolidž Adarsh Gaurishankar, se je med učenjem Čandaprabhe, knjige o sanskrtskem pesniškem metru, naučil osem Gaṇ. Naslednji dan je ustvaril svojo prvo sanskrtsko pesniško obliko v metrumu Bhujaṅgaprayāta.

Devanagari पतन्तं निरासारसंसारसिन्धौ । अनाथं जडं मोहपाशेन बद्धं प्रभो पाहि मां सेवकक्लेशहर्त्तः ॥

IASTmahāghoraśokāgninātapyamānaṃ patantaṃ nirāsārasaṃsārasindhau । anāthaṃ jaḍaṃ mohapāśena baddhaṃ prabho pāhi māṃ sevakakleśaharttaḥ ॥

“

O Bog z neomejeno močjo, ki odpravljaš težave tistih, ki so ti blizu! Varuj me, ki ga uporablja ogenj žalosti, ki povzroča veliko strahu, ki brez pomoči pada v vodo običajnega sveta, ki nima nikogar, ki bi ga varoval, ki je vedno neopažen in ki je povezan s kovino lažnega prepričanja, povezano z verigo.

”

Visokošolsko učenje

Leta 1971 se je Giridhara Miśra vpisal na univerzo Sampurnanand Sanskrit v Varanasiju, da bi pridobil višjo izobrazbo o Vyākaraṇi. Leta 1974 je na zaključnem preizkusu za Śāstrī (triletna prva stopnja) dobil največ točk. Nato se je na isti univerzi vpisal na magistrski študij. Medtem ko se je trudil pridobiti magisterij, je odšel v New Delhi in se udeležil številnih nacionalnih tekmovanj na Akhila Bhāratīya Sanskrit Adhiveśana (Vseindijska konferenca o sanskrtu). Tam je osvojil pet zlatih medalj od osmih na področju vjakare, sāṅkhye, nyāye, vedānte in sanskrta antyākṣarī. Nato je indijska premierka Indira Gandhi pet zlatih medalj z nagrado Calavaijayantī za Utar Pradeš podelila Giridhari. Presenečena nad njegovimi sposobnostmi mu je Indira Gandhi ponudila, da ga pošlje v Združene države Amerike na zdravljenje oči, vendar Giridhara Miśra te ponudbe ni sprejel. Leta 1976 je na zaključnih preizkusih Ācārya (dvoletni magistrski študij) v Vjakaranu dobil največ točk, prav tako je osvojil sedem zlatih priznanj in kanclerjevo zlato priznanje. Čeprav se je vpisal na magistrski študij samo v Vyākaraṇi, je bil 30. aprila 1976 zaradi svojih vsestranskih lastnosti imenovan za Ācāryo vseh predmetov, ki so se poučevali na univerzi, kar je nenavaden dosežek.

Najvišja stopnja izobrazbe in podoktorski naziv

Giridhara je začel doktorski študij tudi na univerzi Sampurnanand Sanskrit. Njegov študij je vodil Pandit Ramprasad Tripathi. Giridhara je z opravljenim izpitom dobil štipendijo Komisije za univerzitetne štipendije (UGC). Vendar je imel več let težave z denarjem. Doktorat iz sanskrtske gramatike je opravil 14. oktobra 1981. Pisal je o jeziku pesnika Pāṇinīja v Ramayani. UGC mu je nato ponudil službo vodje oddelka za vjakaro na univerzi Sampurnanand Sanskrit. Vendar Giridhara Miśra ni sprejel te službe. Odločil se je, da bo svoje življenje posvetil služenju svoji religiji, svetu in invalidom.

Leta 1997 mu je Univerza Sampurnanand Sanskrit podelila podoktorski naziv Vācaspati (DLitt) za njegovo predavanje z naslovom Iskanje govorjenega znanja vsake sūtre Aṣṭādhyāyī v angleščini (izvirni naslov: Aṣṭādhyāyyāḥ Pratisūtraṃ Śābdabodhasamīkṣaṇam). Skrbno je opisal vsak stavek sutre. Povedal je o Pāṇinījevi slovnici in uporabi sanskrtskih pesniških oblik.

Mladi Giridhara Miśra


Rāmabhadrācārya je med Payovrato z mislimi uprtimi v robove reke Mandakini. Je v položaju Sukhasana s prsti, sklenjenimi v brado mudro.

Poznejše življenje

Virakta Dikša

Leta 1976 je Giridhara Miśra Svāmiju Karapātriju na glas povedal Kathā o Rāmcaritamānasi. Svāmī Karapātrī mu je svetoval, naj se ne poroči, naj vse življenje živi kot brahmacārin in naj začne v vaišnavski sampradaji. Giridhara Miśra je na dan polne lune Kārtika 19. novembra 1983 od Śrī Śrī 1008 Śrī Rāmacaraṇadāsa Mahārāja Phālāhārī sprejel Vairagi start (Virakta Dīkṣā) v Rāmānanda Sampradāya (meniški red). Zdaj je postal znan kot Rāmabhadradāsa.

Šestmesečni post

Rambhadradas je imel leta 1979 v Chitrakootu šestmesečno Payovrata, ki je prehrana samo z mlekom in sadjem, po naslednjem petem verzu Dohavali, ki ga je napisal Tulsidas.

Devanagari पय अहार फल खाइ जपु राम नाम षट मास । सकल सुमंगल सिद्धि सब करतल तुलसीदास ॥	IASTpaya ahāra phala khāi japu rāma nāma ṣaṭa māsa ।sakala summaṃgala siddhi saba karatala tulasīdāsa ॥
“ Izgovorite ime Rame, ki se šest mesecev prehranjuje z mlekom in sadjem. Tulsidas pravi, da bodo vsi uspehi in dosežki pripadli enemu človeku. ”

Tulsi Peeth

Leta 1987 je Rambhadradas ustanovil versko in socialno ustanovo v Chitrakootu, kjer je Rama po Ramajani preživel dvanajst od štirinajstih let izgnanstva. Njeno ime je Tulsi Peeth (Tulsijev sedež). Ker je ustanovitelj ustanove, so mu sadhuji dali naziv Śrīcitrakūṭatulasīpīṭhādhīśvara (kar pomeni Bog Tulsi Peeth v Chitrakootu). V Tulsi Peethu je tempelj Rame in Site, njegovo ime pa je Kanch Mandir ("stekleni tempelj").

Naslov Džagadguru Ramanandačarja

24. junija 1988 je Kaši Vidvat Parišad v Varanasiju Rambhadradasa imenoval za džagadguruja Ramanandačarjo, ki sedi v Tulsi Peethu, 3. februarja 1989 na Kumbh Meli v Allahabadu pa so ta ukaz podprli mahanti treh akhar, štirih podsampradaj, khalsi in svetniki Ramananda Sampradaje. Digambar Akhara ga je 1. avgusta 1995 v Ayodhyi na obredni način mazilila kot Džagadguruja Ramanandačarja. Po tem je znan kot džagadguru Ramanandačarija svami Rambhadračarija.

Zavodi za invalide

Swami Rambhadracharya je 23. avgusta 1996 v Chitrakootu ustanovil šolo Tulsi za slepe. Prav tako je 27. septembra 2001 v Chitrakootu ustanovil Univerzo za invalideJagadguru Rambhadracharya. To je prva univerza na svetu, ki je v celoti namenjena invalidnim študentom. Ustanovljena je bila z lokalnim zakonom vlade Utar Pradeša, ki ga je nato zakonodajni organ Utar Pradeša sprejel kot državni zakon 32 (2001). S tem zakonom je bil Džagadguru Rambhadračarija za vse svoje življenje imenovan za kanclerja te univerze. Univerza ponuja diplomske, podiplomske in doktorske diplome na številnih področjih umetnosti in znanosti. Univerza načrtuje, da bo od leta 2013 izvajala študij ajurvede in medicinskih znanosti. Dovoljenje za vpis na univerzo je omejeno le na štiri vrste študentov invalidov - tiste, ki so slepi ali imajo težave s sluhom, imajo težave s hojo ali imajo kakšno duševno bolezen, kot je opredeljeno v Zakonu o invalidnosti (1995) indijske vlade. Po podatkih vlade Utar Pradeša je univerza ena glavnih izobraževalnih ustanov za informacijsko tehnologijo in elektroniko v državi. Na drugi promocijski slovesnosti univerze, ki je potekala marca 2010, so 354 študentom invalidom podelili različne diplome. Na tretji podelitvi diplom, ki je potekala januarja 2011, je diplome prejelo 388 študentov invalidov.

Rambhadračarija je prav tako ustanovil organizacijo. Njeno ime je Jagadguru Rambhadracharya Viklang Seva Sangh. Njen sedež je v Satni v Madhya Pradesh. Njeno poslanstvo je ozaveščanje skupnosti in začetek programov za razvoj otrok v indijskih vaseh. Njen glavni cilj je podpirati izobraževalne programe Univerze Jagadguru Rambhadracharya Handicapped University. Z lažjim dostopom do izobraževanja pomaga invalidnim otrokom do dobre izobrazbe. Rambhadracharya vodi tudi bolnišnico s sto posteljami v Gudžaratu.

Rambhadračarjeva izdaja Ramčaritmanov

Tulsidas je konec 16. stoletja napisal epsko pesem Ramčaritmanas. Od takrat je zelo priljubljena v severni Indiji. Nekateri zahodni znanstveniki so jo poimenovali "Biblija severne Indije". Številni pesniki so ustvarili svoje različice pesmi.

Rambhadračarija dodaja venec kipu Tulsidasa v Tulsi Peethu 25. oktobra 2009


Rambhadračarija s študenti, ki imajo težave pri hoji, pred glavno stavbo Univerze za invalide Džagadguruja Rambhadračarje 2. januarja 2005


Rambhadračarija (desno) izroča zelo pomembno izdajo Ramčaritmanov, ki jo je uredil, indijski predsednici Pratibhi Patil (levo)