Predikat v slovnici: definicija, vrste in primeri uporabe

Vse o predikatu: jasna definicija, vrste (glagolski, predikatni, prislovni…), praktični primeri in razlaga stavčne strukture za boljše razumevanje slovenščine.

Predikat je v tradicionalni slovnici eden glavnih sestavnih delov stavka ali povedi. Ob predikatu v stavku pogosto najdemo tudi osebek (subjekt) ter različne druge dele, kot so predmeti (objekti) in prislovne določnosti. Predikat izraža dejanje, stanje ali lastnost, ki jo povezujemo z osebekom — na primer, kaj osebek počne ali kakšen je.

Vrste predikata

• Glagolski predikat — sestavljen iz konjugiranega (finitega) glagola. Lahko je:
  • enostavni glagolski predikat: le en glagol v konjugirani obliki (npr. "Pleše.");
  • sestavljen glagolski predikat: večdelna gnezdena zgradba z pomožnimi glagoli ali modalnimi glagoli in glagolskim glagolnim obliki (npr. "Je prebral knjigo.", "Bo odšel.", "Je bil izvoljen").
• Imenski (kopulativni) predikat — tvori ga kopula (najpogosteje glagol "biti" ali z njim povezana konstrukcija) skupaj s samostalnikom ali pridevnikom, ki izraža identiteto ali lastnost (predikativ). Primeri: "Je zdravnik.", "Izvolili so ga za predsednika." (tukaj je "za predsednika" predikativni samostalnik).
• Predikativna predložna zveza — kopula + predložna fraza, ki označuje lokacijo, stanje ali vlogo: "Je v parku." Takšna predložna zveza tu deluje kot predikativ (dopolnilo, ki pove, kako/kje je osebek).

Struktura predikata in njegovi dopolnilni deli

Predikat pogosto vključuje tudi druge sintaktične elemente, ki so s predikatom neposredno povezani:

• neposredni predmet (akuzativni objekt): npr. "Ben prebere knjigo." — glagol (prebere) + neposredni predmet (knjigo);
• posredni predmet (dativ): npr. "Benova mama Felicity mi je podarila darilo." — glagol z neposrednim in posrednim predmetom (mi = posredni, darilo = neposredni);
• prislovne določnosti (adverbi ali prislovne zveze): pogosto stojijo ob predikatu, a niso del njegovega jedra — npr. v stavku "Srečala ga je v parku." je jedro predikata glagol "srečala", medtem ko je "v parku" prislovna določitev mesta;
• predikativ — del predikata, ki po kopuli opisuje lastnost ali vlogo (npr. "predsednika" v "Izvolili so ga za predsednika").

Primeri z razlago

Pleše. - enostavni glagolski predikat (le konjugiran glagol)

Ben prebere knjigo. - glagolski predikat + neposredni predmet (knjigo)

Benova mama Felicity mi je podarila darilo. - sestavljen glagolski predikat z osebno obliko glagola; stavku pripada posredni (mi) in neposredni predmet (darilo)

Poslušala je radio. - glagolski predikat + neposredni predmet (radio)

Izvolili so ga za predsednika. - glagolski predikat z nevarnostjo kopule; "za predsednika" je predikativni samostalnik (predikatni dopolnitelj)

Srečala ga je v parku. - jedro predikata je glagol "srečala"; "ga" = neposredni predmet; "v parku" = prislovna določitev kraja (ni del jedra predikata)

Je v parku. - kopula ("je") + predložna predikativna zveza "v parku" (predikatna dopolnitev, ki označuje lokacijo)

Predikat torej vsebuje glavne informacije o dejanju, stanju ali lastnosti, pogosto pa je razširjen z različnimi predmeti in prislovnimi določili, ki skupaj tvorijo pomen stavka.

Predmetni NP je prikazan z zeleno barvo, predikatni VP pa z modro.

Analitične perspektive: frazno nasproti odvisnostnemu modelu

V zvezi z analizo stavčne strukture obstajata dve pogosto uporabljeni teoriji:

• Frazna (konstituentna) analiza — delitev stavka na sklope, kot sta NP (imenovalna fraza/osebek) in VP (verbalna fraza/predikat). V tem okviru se predikat obravnava kot širša enota (VP), ki vključuje glagol in njegove dopolnitve.
• Gramatika odvisnostne strukture (dependency grammar) — postavi konjugirani (finito) glagol pogosto kot koren celotne stavčne strukture; odnosi med besedami so opredeljeni kot odvisnosti, ne pa nujno v binarni NP–VP delitvi. Ta pristop zavrača striktno delitev NP–VP in poudarja neposredne relacije med glagolom in njegovimi argumenti.

Pogoste razlage in napake

• Zamenjava predikata s predmetom (objektom) — predikat je glavni del, ki izraža dejanje ali stanje; predmet/osebek sta ločena funkcija.
• Napaka: prislovne določnosti (kjer/ko/kako) pogosto niso del jedra predikata, ampak so samostojne sintaktične funkcije (adverbi, prislovni izrazi).
• Ločevanje predikativa od predmeta — predikativ po kopuli opisuje lastnost/identiteto (ni isto kot neposredni predmet).

Razumevanje različnih vrst predikata in njihove vloge v stavku pomaga pri natančni analizi stavčnih struktur in pri pravilni rabi slovničnih pojmov v opisovanju slovenskega jezika.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je predikat v tradicionalni slovnici?

V: Kaj predikat počne?

V: Ali je predikat lahko sestavljen samo iz glagola?

V: Kaj je glagol + predikat z neposrednim predmetom?

V: Kaj je glagol + predložni predmetni predikat?

V: Kaj predikat pove o predmetu?

V: Kakšna je razlika med tradicionalno slovnico in slovnico odvisnostne strukture?

Išči po črki