B of the Bang je bila skulptura v Manchestru v Angliji. Stal je ob stadionu City of Manchester v Sportcityju. Delo je zasnoval Thomas Heatherwick. Leta 2009 so jo zaradi strukturnih težav razstavili. Skulptura je nastala kot javna umetnina v spomin na igre Commonwealtha leta 2002 in je hitro postala eno najbolj prepoznavnih, a tudi spornih mestnih znamenitosti.

Opis in zasnova

B of the Bang je bila dinamična, ekspresivna skulptura, oblikovana tako, da je spominjala na trenutek eksplozije ali trenja ob začetku teka — ujamila je zamrznjen "trenutek po strelu". Sestavljalo jo je veliko število jeklenih, stožčastih konic, ki so izžarevale iz osrednjega jedra in ustvarjale občutek gibanja in hitrosti. Oblikovno je bil kos prepoznaven po ostrih konicah in nagnjeni silhueti, zaradi česar so jo pogosto primerjali z velikanskim "odsekom" eksplozije.

Glavne značilnosti skulpture:

  • Material: jeklo (hollow, varjene konice), zasnovano kot lahka, a robustna kovinska struktura.
  • Oblika: centralno jedro s številnimi radikalno razporejenimi konicami, ki so se raztezale v različnih dolžinah in kotih.
  • Vizualni učinek: podoba zamrznjenega "pojava" hitrosti, povezana z atletiko in začetkom dirke — od tod tudi ime, povezano s citatom Linforda Christieja.

Gradnja, odprtje in zgodnje okvare

Skulptura je bila naročena leta 2003. Gradnja je trajala dlje, kot je bilo načrtovano, zato je bilo uradno odkritje prestavljeno na 12. januar 2005. Šest dni pred otvoritvijo je prišlo do prve vidne strukturne težave: konica ene izmed konic se je odtrgala in padla na tla. Ta incident je javnosti dal vedeti, da bodo varnostne in inženirske zahteve za to posebno konstrukcijo precej večje, kot je sprva predvidevala ekipa.

Poleg tega so med postopkom gradnje in po njem odkrili tudi druge znake utrujenosti materiala in slabe povezave na nekaterih točkah pritrditve. To je sprožilo preiskave in tehnične ocene, saj so bile javne varnostne zahteve zaradi lokacije blizu stadiona in prometnih poti zelo stroge.

Pravna zadeva in poravnava

Leto po odprtju se je začel sodni postopek glede odgovornosti za okvare. Postopek je vključeval mestni svet, izvajalce in druge vpletene strani. Končal se je z izvensodno poravnavo v višini 1,7 milijona funtov. Poravnava je delno zajemala stroške popravil, ocenjeno tveganje in druge stroške, povezane z odstranilno in morebitnimi prihodnjimi posegi.

Odstranitev, shranjevanje in usoda skulpture

Februarja 2009 je mestni svet Manchestra sporočil, da bo skulptura razstavljena in shranjena kot "edina praktična možnost". Svet je navedel, da je bil cilj v sodelovanju z avtorji in inženirji poiskati način za ponovno vzpostavitev ali rekonstrukcijo, če bi obstajala trdna in cenovno sprejemljiva rešitev. Kljub obljubi o skladiščenju in morebitni ponovni sestavi so bili med odstranjevanjem jedro in noge skulpture razrezani — kar je omejilo možnosti za enostavno ponovno sestavo na izvirnem mestu.

Praktična posledica razreza je bila, da skulptura nikoli ni bila ponovno postavljena. Nekateri deli so bili shranjeni, drugi so bili odpeljani ali reciklirani; to je pomenilo konec ambicioznega javnega projekta v njegovi prvotni obliki.

Pomen, odziv javnosti in zapuščina

B of the Bang je vzbudila mešane občutke: mnogi so jo videli kot osvežujoč in pogumen prispevek k javni umetnosti, ki je simboliziral energijo športnih dogodkov in sodobno oblikovanje, drugi pa so jo kritizirali zaradi varnostnih pomanjkljivosti, visokih stroškov in tehničnih težav. V javnem diskurzu je bila pogosto uporabljena kot primer težav pri izvedbah velikih in zahtevnih javnih skulptur.

Za avtorja, Thomasa Heatherwicka, je bil projekt pomemben del zgodnje faze njegove kariere v svetu velikih javnih instalacij — kljub težavam pa je Heatherwick pozneje nadaljeval z več uspešnimi in tehnično dovršenimi projekti po vsem svetu.

Zaključek

B of the Bang ostaja v spominu Manchestra kot drzna, vendar problematična umetnina: simbol ambicije in tudi opozorilo o pomembnosti inženirskih pregledov, vzdržnosti in dolgoročne odgovornosti pri postavljanju velikih javnih del. Njena zgodba je primer, kako se lahko ustvarjalna vizija in tehnična izvedba znajdeta v konfliktu ter kako posledice teh napak vplivajo tako na javno percepcijo kot na fizično usodo samega dela.