Kvorum: definicija in pomen sklepčnosti v zakonodaji in organizacijah
Sklepčnost (kvorum) pomeni najmanjše število članov organizacije, ki morajo biti prisotni, da je sestanek zakonit oziroma uraden. Pojem se pogosto uporablja v zakonodajnih skupščinah, korporacijah in društvih, ki sprejemajo uradne odločitve. V statutu ali drugem notranjem aktu organizacije je običajno določeno, koliko članov je potrebno za sklepčnost.
Izvor besede
Beseda kvorum izhaja iz latinskega izraza quorum, ki je genitiv množine od qui in dobesedno pomeni "od katerih" ali "o katerih". V pravni praksi se je izraz uveljavil kot označevalec tistega dela članstva, "od katerega" mora biti prisotnega določeno število, da so sklepanja veljavna.
Pravne in organizacijske določbe
Zahteve glede sklepčnosti so pogosto določene z zakonom ali ustavo, kadar gre za državne oziroma javne organe; v drugih primerih pa jih določa statut, akt o poslovanju ali pravila skupščine. Nekateri organi zahtevajo fiksno število prisotnih članov (npr. najmanj 10 članov), drugi pa določajo odstotek članstva (npr. več kot polovica ali dve tretjini vseh članov).
Poleg tega je pomembno razlikovati med:
- sklepčnostjo (t. i. quorum) – minimalno število prisotnih za zakonitost seje,
- večino, potrebna za sprejetje odločitve – lahko gre za preprosto večino prisotnih, absolutno večino vseh članov ali kvalificirano večino (npr. 2/3).
Preverjanje in vzdrževanje kvoruma
V praksi se kvorum običajno preveri na začetku seje s klicem imen (roll call), podpisom prisotnih, elektronskim registriranjem ali na drug ustaljen način. Pogosto je odgovornost predsednika, da poskrbi za ugotovitev kvoruma in o tem vpraša ali razglasi njegovo odsotnost.
Če statut dovoljuje, se za dosego kvoruma lahko uporabijo tudi: pooblastila (proxy), oddaljena udeležba (telekonferenca ali elektronsko glasovanje) ali nadomestni člani. Vse te možnosti morajo biti izrecno določene v pravilih, da štejejo za prisotnost.
Konsekvence odsotnosti kvoruma
Če na seji ni kvoruma, je običajno nemogoče sprejemati formalne odločitve. V takem primeru so dovoljena le nekatera ukrepa, na primer:
- razprava o ukrepih za pridobitev kvoruma (obveščanje odsotnih, klicanje nadomestnih članov, vprašanje o pooblastilih),
- odločitev o času, ko se seja prekine ali nadaljuje,
- prekinitev seje ali sklep o odlogu na drug datum.
V določenih primerih zakon ali statut dovoljuje, da se za posebno vrsto vprašanj sklepa tudi brez polnega kvoruma (npr. nujne administrativne odločitve), vendar mora biti to jasno določeno, sicer so takšne odločitve izpodbojne.
Kvorum v različnih organih
V zakonodajnih telesih (parlamentih) je kvorum pogosto določen z ustavo ali poslovnikom in pomeni večino vseh izvoljenih poslancev. V gospodarskih družbah in nevladnih organizacijah se kvorum običajno opredeli v statutu: za upravni odbor je to lahko polovica članov, za skupščino pa npr. četrtina ali večina vseh članov, odvisno od pravil. Pri državnih organih lahko obstajajo posebne izjeme za izredne seje ali za določene vrste odločitev.
Taktika: rušenje kvoruma
Podoben izraz "rušenje kvoruma" opisuje taktiko, ko člani namerno zapustijo sejo ali se ne pojavijo, da bi preprečili dosego sklepčnosti in s tem izvedbo glasovanja. To je pogosto politična taktika, uporabljena, kadar pričakujejo poraz večine. Gre za obliko blokade, sorodno obstrukciji (filibuster), vendar deluje drugače: medtem ko filibuster poskuša z zamikom ali dolgimi govorjenji preprečiti glasovanje, rušenje kvoruma prepreči glasovanje z odsotnostjo potrebnega števila članov.
Obe taktiki se uporabljata v upanju, da bo zaradi zamude ali pomanjkanja kvoruma nasprotna stran popustila, spremenila predloge ali se sejo prestavi, morda do spremembe političnih pogojev.
Praktični nasveti za organizacije pri oblikovanju pravil
- Jasno določite, kako se preverja prisotnost in kaj šteje kot prisotnost (fizična, elektronska, proxy).
- Opredelite posledice za pomanjkanje kvoruma in dovoljene ukrepe predsednika.
- Razmislite o varovalkah za nujne odločitve (npr. začasno pooblastilo vodstvu), vendar pazite, da ne kršite zakonodaje.
- Če želite preprečiti zlorabe (rušenje kvoruma), vključite mehanizme spodbujanja udeležbe ali jasne rokovne določbe za ponovno sklicanje seje.
- V primeru višjih organov zagotovite skladnost s zakonom in ustavo, kadar so njihove določbe prednostne.


Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kvorum?
O: Sklepčnost je najmanjše število članov organizacije, ki morajo biti prisotni, da je sestanek zakonit ali uraden.
V: Kdo določa zahteve za sklepčnost?
O: V primeru zakonodajnih in vladnih organov so zahteve za sklepčnost običajno določene z zakonom ali ustavo.
V: Kako organizacija določi velikost kvoruma?
O: Nekatere organizacije uporabljajo fiksno število za sklepčnost, druge pa odstotek članov.
V: Kakšna je odgovornost predsednika glede sklepčnosti?
O: Običajno je odgovornost predsednika, da poskrbi za sklepčnost.
V: O čem se lahko razpravlja, če ni prisotnih dovolj ljudi za sklepčnost?
O: Če ni prisotnih dovolj ljudi za sklepčnost, se v večini primerov lahko razpravlja le o ukrepih za zagotovitev sklepčnosti, odločitvi o tem, kdaj se sestanek prekine, in prekinitvi sestanka.
V: Od kod izvira izraz "kvorum"?
O: Samostalnik "kvorum" izhaja iz latinske besede qui, ki pomeni "od koga".
V: Kakšno taktiko uporabljajo nekateri člani, ko vedo, da bodo izgubili glas?
O: Nekateri poslanci lahko uporabijo tako imenovano "kvorumiranje", ki je taktika zavlačevanja, podobna taktiki filibuster, ki se uporablja v upanju, da če se glasovanje dovolj dolgo zavleče, do njega sploh ne bo prišlo.