Rajmond VII. iz Saint-Gillesa (1197–1249): grof Toulousa, vojvoda Narbonne
Rajmond VII. iz Saint-Gillesa (1197–1249): grof Toulousa in vojvoda Narbonne, ki se je upiral albižanskemu križarstvu in zaznamoval politično zgodovino Provance.
Rajmond VII. iz Saint-Gillesa (julij 1197 - 27. september 1249) je bil od leta 1222 do svoje smrti toulouški grof, narbonski vojvoda in markiz Provanse. Bil je sin Rajmonda VI. iz Toulousa in Joane Angleške.
Začetki in prevzem oblasti
Rajmond je odraščal v času velike politične in verske napetosti na jugu Francije. Po smrti očeta leta 1222 je prevzel naziv grofa Toulousa in se trudil obnoviti lokalno avtonomijo, ki jo je močno ogrozil albižanski križarski pohod in poskusi francoskega posredovanja v regiji.
Vojaški spopadi in albižanski križarski pohod
Med albižanskim križarskim pohodom maja 1216 se je odpravil iz Marseilla in oblegal Beaucaire, ki ga je zavzel 24. avgusta. Boril se je, da bi Simonu de Montfortu, 5. grofu Leicesterskemu, in pozneje Simonovemu sinu Amauryju VI. iz Montforta vrnil grofijo Toulouse. Po smrti Simona de Montforta (1218) in v naslednjih letih je Rajmond postopoma utrdil svoj položaj v Toulousu in okoliških deželah, čeprav so razmere ostale nestabilne zaradi vojaških in političnih pritiskov z juga in severa.
Pogodbe, izgube in politični kompromis
V boju za ohranitev svojih pravic je Rajmond na koncu sklenil več kompromisov z monarhičnimi in cerkvenimi silami. Leta 1229 je bilo v sklopu mirovnih ureditev dogovorjeno, da njegova hči zapusti svojo dedno neodvisnost v korist širšega političnega kompromisa — poroka njegove hčerke z enim od pomembnih francoskih plemičev je bila pogoj za umiritev razmer in za prenehanje nekaterih neposrednih sovražnosti. Te pogodbe so močno omejile samostojnost grofije Toulousa in utrdile vpliv francoskega kraljestva na jug.
Družina in nasledstvo
Iz Rajmondove linije je znana predvsem njegova hči Jeanne (Joanna), ki se je poročila z Alfonsem de Poitiers, bratom francoskega kralja Ludvika IX. Ta poroka je imela dolgotrajne posledice: ko sta Jeanne in Alfonso umrla brez potomcev, je bila grofija Toulouse po dogovorih pripisana kroni Francije.
Smrt in zapuščina
Ko je Raymond umrl, je Alfons postal grof Toulouse, po njegovi smrti pa je grofijo zavzela Francija. Rajmonda VII. so pokopali poleg njegove matere Joane v opatiji Fontevrault. Njegova vladavina je zaznamovala prehodno obdobje v zgodovini južne Francije: z ene strani prizadevanje za obrambo regionalne avtonomije in tradicij, z druge strani pa dejanska izguba neodvisnosti pod pritiskom križarskih akcij, cerkvenih reform in ambicij francoskega kraljestva.
Rajmond VII. ostaja v zgodovinskih virih upodobljen kot zadnji večji poklicni predstavnik starega toulouškega rodu, katerega usoda je bila v veliki meri izpričana v kontrastih med lokalnim protislovjem in širšimi evropskimi silami 13. stoletja.
Iskati