Odbojna meglica
V astronomiji je odbojna meglica oblak prahu, ki odbija svetlobo zvezde ali več zvezd. Svetloba bližnjih zvezd ni dovolj vroča, da bi ionizirala plin v meglici in bi nastala emisijska meglica. Vendar je dovolj, da je prah viden, ker se svetloba od njega odbija.
Odsevne meglice so navadno modre, ker je sipanje boljše za modro svetlobo kot za rdečo (iz istega razloga je nebo modro, sončni zahodi pa rdeči).
Odsevne in emisijske meglice običajno opazujemo skupaj in jih včasih imenujemo "difuzne meglice". Dober primer tega je Orionova meglica.
V odbojnih meglicah lahko nastajajo tudi zvezde.
Odsevno meglico Čarovniška glava (IC2118), ki je od Zemlje oddaljena približno 1000 svetlobnih let, povzroča svetla zvezda Rigel v ozvezdju Oriona. Meglica se sveti, ker odbija svetlobo Rigelove zvezde. Prah v meglici odbija svetlobo.
Sorodne strani
- Spremenljiva meglica
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je odbojna meglica?
O: Odsevna meglica je oblak prahu, ki odbija svetlobo zvezde ali več zvezd.
V: Kaj je emisijska meglica?
O: Emisijska meglica je oblak plina, ki je ioniziran in oddaja lastno svetlobo.
V: Zakaj svetloba bližnjih zvezd ne more ionizirati plina v odbojnih meglicah?
O: Svetloba bližnjih zvezd ni dovolj vroča, da bi ionizirala plin meglice in tako nastala emisijska meglica.
V: Zakaj so odbojne meglice običajno modre barve?
O: Odsevne meglice so običajno modre barve, ker se modra svetloba bolje razprši kot rdeča.
V: Ali so refleksijske in emisijske meglice pogosto vidne skupaj?
O: Da. Odsevne in emisijske meglice običajno vidimo skupaj in jih včasih imenujemo "razpršene meglice".
V: Ali so lahko refleksne meglice mesto nastajanja zvezd?
O: Da. Tudi v refleksijskih meglicah lahko nastajajo zvezde.
V: Kateri so nekateri primeri refleksijskih meglic?
O: Orionova meglica je dober primer refleksijske meglice.
