Bagpuss je priljubljena otroška televizijska serija, ki jo predvaja televizija BBC. Serija je premierno predvajana leta 1974 in—čeprav je bilo posnetih le 13 epizod, je hitro postala kultna; zaradi velikega povpraševanja so jo redno ponavljali vse do leta 1987. Serijo sta ustvarila Peter Firmin in Oliver Postgate prek svojega produkcijskega podjetja Smallfilms.

Lik Bagpuss je plišasta mačka — igrača, oblikovana kot velika, nekoliko povešena mucka. V vsaki epizodi je Bagpuss opisan kot "stara, povešena mačka iz blaga, vrečasta in nekoliko razrahljana po šivih". Njegova počasna, sanjava drža je ena izmed značilnosti, ki je seriji dala poetičen in nostalgičen ton.

Zasnova oddaje in liki

Vsaka epizoda se začne enako: najprej gledalcu pokažejo stare sepijske fotografije in nato trgovinico z imenom "Bagpuss & Co". Mačka sedi v izložbi. Lastnica trgovine je deklica po imenu Emily; njena vloga je, da prinese izgubljene ali pokvarjene predmete v trgovino. Trgovina ni namenjena prodaji — Emily stvari popravi in jih postavi v izložbo v upanju, da bodo njihovi lastniki prišli po njih.

Glavni spremljevalci Bagpussa so različne igrače in predmeti, ki oživijo, ko se mačka prebudi:

  • žabec Gabriel,
  • krpasta lutka Madeleine,
  • leseni ptiček — knjižni podstavek (bookend) — imenovan profesor Yaffle, ki govori kot strogi profesor, nosi pince-nez in ima prepoznavni naglas,
  • ter skupina majhnih mišk, ki živijo v "mišjih orglah" (besedna igra z izrazom ustne orgle) in ustvarjajo glasbo z visokimi piskajočimi glasi.

Tematika in struktura epizode

Vsaka oddaja traja približno 15 minut. Postopek je vedno podoben: Emily prinese predmet, ga postavi pred Bagpussa in odide. Bagpuss se nato zave in skupaj z drugimi prebivalci trgovine razišče izvor in namen predmeta — pogosto skozi pripoved, pesem ali kratko mini-igro, v kateri vsak lik prispeva svoje opažanje ali razlago. Profesor Yaffle razloži praktično uporabo predmeta, miške ga glasbeno spremljajo, Gabriel in Madeleine dodata humor in čustvo. Večino glasov in pripovedi je posnel Oliver Postgate, ki je tudi napisal zgodbe, medtem ko sta za glasbo in pesmi prispevala pevka Sandra Kerr in glasbenik John Faulkner (glasbene podrobnosti so bile osrednjega pomena za nežno, ljudsko zvočno podlago serije).

Slog in produkcija

Serija združuje sepijsko fotografijo in barvno stop-motion animacijo lutk. Uporabljena je bila preprosta, ročna tehnika — lutke in scenski rekviziti so bili izdelani ročno pri Smallfilms — kar je dalo oddaji domačnost in otipljivost. Glasba in pesmi so bile pomemben element, vsaka epizoda je vsebovala vsaj eno kratko pesem, pogosto izvedeno s prepoznavnim, melodičnim vokalom in nežno spremljavo.

Besedilo uvodne pesmi

Vsaka oddaja se je začela s temi besedami (slovenski prevod uvodne pesmi):

"Bagpuss, oh, Bagpuss

Oh, debela, kosmata mačka,

Zbudi se in poglej stvar, ki ti jo prinesem,

Prebudi se, bodi svetel, zlati in lahek.

Bagpuss, o, poslušaj, kako prepevam."

Zaključek oddaje in dediščina

Na koncu epizode se Bagpuss običajno spet uleže in zaspi, barvna filmska podoba preide nazaj v sepijo, igrače se umirijo in spet postanejo le igrače, medtem ko je popravljen ali pojasnjen predmet pogosto pripravljen za vrnitev lastniku. Ta krog — od raziskovanja do miru — daje seriji občutek izpolnjenosti in toplega zaključka.

Čeprav kratka, je serija pustila velik kulturni pečat: ravno preprostost, ročno delo in prijazna pripovedna struktura so mnoge gledalce iz otroštva spremljali tudi v odraslo dobo. V različnih anketah in retrospektivah je Bagpuss pogosto uvrščen med najbolj priljubljene britanske otroške oddaje; v Veliki Britaniji ga pogosto navajajo kot klasičen primer ustvarjalne in nežne televizije za otroke. Lutke in rekviziti iz serije so postali predmet razstav in nostalgičnih obujanj, glasba in več besedil iz oddaje pa ostajajo prepoznavni tudi danes.