Šivadži Maharadž je ustanovitelj dinastije Maratha in imeniten bojevniški kralj Maharaštre. Znan je tudi pod naslovom Chhatrapati Shivaji Maharaj. Po različnih virih naj bi imel več žena — tradicionalno se navaja, da jih je bilo skupaj osem.
Zgodnje življenje in vzpon
Čatrapati Šivadži Maharadž se je rodil 19. februarja 1630 v trdnjavi Šivneri v Maharaštri. Pri približno 15 letih je osvojil trdnjavo Torna, kar je bil en prvih pomembnejših korakov v njegovem vzponu. V naslednjih letih je z vojaškimi in političnimi sredstvi — vključno z zavezništvi, prekanjenimi manevri in občasnim podkupljanjem — postopoma prevzel nadzor nad številnimi trdnjavami in ozemlji, ki so bila do takrat pod oblastjo sosednjih oblasti, zlasti dinastije Adil Shahi iz Bijapura.
Vojaški dosežki in strategija
Šivadži je razvil prefinjeno strategijo bojevanja, ki je temeljila na hitrih napadih, uporabi goratih trdnjav in hitri mobilnosti manjših enot (guerrilla taktikah). Ena najbolj znanih epizod njegove vojaške kariere je obračun z generalom Afzal Khanom (služil Adil Shahi), ki se je končal pri Pratapgadu — Afzal Khan je bil ubit med zasedeno srečanjem, pri čemer je Šivadži uporabil skrito orožje, znano kot wagh nakh (tigrove kremplje). Tako je Šivadži utrdil svoj vpliv na zahodni obali in v notranjosti Maharaštre. Postal je tudi pomemben nasprotnik mogulskega cesarja Aurangzeba, kar je privedlo do več spopadov z Mogolskimi silami.
Aretacija v Agri in kronanje
Med spopadi z mogolskimi oblastmi je bil Šivadži leta 1666 pridržan v Agri s strani mogolskih oblasti, od koder pa je kasneje pobegnil. Po utrditvi svoje oblasti in razširitvi nadzora nad številnimi trdnjavami je bil leta 1674 uradno okronan za vladarja — na Raigadu je sprejel naslov Chhatrapati, s čimer je ustanovil suvereno Maratha državo in organiziral svojo upravo.
Vladavina, administracija in dediščina
Med njegovo vladavino je bila vzpostavljena organizirana uprava, znana kot Ashta Pradhan (svet osmih ministrov), ki je urejala vojaške, finančne in civilne zadeve. Šivadži je spodbujal rabo domačih jezikov, gradnjo ladjevja za varovanje obale in utrjevanje mreže trdnjav, kar je prispevalo k dolgoročnemu odporu proti zunanjemu pritisku. Njegova preudarnost v vojaški strategiji, poudarek na lokalni samoupravi in sposobnost združevanja razdrobljenih lokalnih sil so ga naredili za osrednjo osebnost v indijski zgodovini.
Smrt in dvomi okoli vzroka
Konec marca 1680 je Šivadži Raje zbolel za vročino in dizenterijo ter umrl okoli 3.–5. aprila 1680 v starosti približno 50 let, na predvečer Hanuman Jayanti. Natančen vzrok njegove smrti ni povsem pojasnjen: večina sodobnih zgodovinarjev meni, da je šlo za akutno bolezensko stanje, vendar so takoj po njegovi smrti krožile tudi govorice in domneve o zastrupitvi ali prekletstvu. Med ljudskimi pripovedmi so nekateri muslimanski verjeli namreč, da je umrl zaradi prekletstva Jana Mohameda iz Jalne; druge špekulacije so kazale na notranje družinske spore, a zanesljivih dokazov o namerni umiritvi ni.
Nasledstvo in notranji spopadi po smrti
Po smrti Šivadžija je prišlo do bojazni in političnih premetenj. Po nekaterih navedbah je njegova druga žena Sojarabaj skupaj z določenimi ministri načrtovala, da bo namesto starejšega sina Sambhajija na prestol okronala njenega mladega sina Radžarama. Desetletni Radžaram je bil tako 21. aprila 1680 postavljen na prestol. Vendar je Sambhaji Raje, ki je bil starejši sin in izkušen vojskovodja, zbral podporo, sprožil akcijo in po padcu nekaterih nasprotnikov zasedel trdnjavoRaigad. Dne 18. junija 1680 je Sambhaji prevzel nadzor nad Raigadom, 20. julija pa se je uradno povzpel na prestol kot naslednik Šivadžija.
Šivadžijev vpliv je v naslednjih stoletjih ostal velik — njegova vojaška in upravna zapuščina je postavila temelje za vzpon Maratha kot vodilne sile v zahodni Indiji in navdihnila številne kasnejše gibanja za samostojnost in lokalno identiteto.
