"Sumer Is Icumen In" je zelo stara angleška pesem, ki jo lahko pojemo v krogu. To je najstarejši znani primer krožne pesmi (rota) v zahodni glasbeni tradiciji. Avtor ni znan; skladbo je zapisal nek menih okoli sredine 13. stoletja, vendar ni mogoče z gotovostjo trditi, ali jo je ta menih tudi sestavil ali pa je bila pesem del siceršnje ustne tradicije že pred zapisom.

Zgodovina in vir

Pesem izhaja iz srednjega veka in je ohranjena v enem listu rokopisa, shranjenem kot del zbirke Cotton v Britanski knjižnici (Cotton MS Tiberius A. III). Rokopis je datiran v 13. stoletje, kar jo uvršča med najstarejše ohranjene polifone skladbe iz Anglije. Naslov pesmi pomeni "Prišlo je poletje" oziroma "Poletje je prišlo" in ima proslavljalni, pastoralni značaj.

Glasbena zgradba

Pesem je napisana za šest glasov. Gre za rota (krožno ali kanonsko petje): isti glasovni del se začne pri različnih pevcih z zamikom in ustvarja izmenjujočo se polifonijo. Dva od glasov sta ostinato — torej ponavljata kratek, stalni basovni fragment (imenovan pes) — medtem ko se ostali štirje glasovi vključujejo v kanon, ki se vedno znova ponavlja. Takšna zgradba je tehnično pomembna, saj pesem predstavlja enega najstarejših ohranjenih primerov večglasnega pisanja za šest glasov v zahodni glasbi.

Besedilo in jezik

Besedilo je v srednjeangleščini, natančneje v narečju, ki je bilo takrat razširjeno v Wessexu in okolici. V pesmi se pojavljajo pastoralne slike — ptice (posebej kukavica), rastline, živina in veselje nad prihodom poletja. Del besedila, ki ga pogosto navajajo, se glasi: "Sumer is icumen in, Lhude sing cuccu! Groweþ sed and bloweþ med, And springþ þe wde nu; Sing cuccu!" V proznem prevodu to pomeni nekaj v smislu: "Poletje je prišlo, glasno poj, kukavica! Seme raste in travnik cveti, gozd se zdaj oživlja; poj kukavica!" (besedilo vsebuje arhaične oblike in zvokovne posnemave — "cuccu" kot posnemanje klica kukavice).

Pomen in vpliv

"Sumer Is Icumen In" ima velik pomen v zgodovini glasbe: predstavlja zgodnji primer strukturirane večglasnosti in kanonskega mišljenja v zahodni literaturi. Pokazuje, da so v 13. stoletju angleški glasbeniki že obvladovali kompleksnejše glasbene oblike, vključno s simultanim pojavnimi in ponavljajočimi se deli. Pesem je bila predmet številnih študij o zgodnji polifoniji, o jeziku srednjeangleških besedil in o praksi izvedbe v srednjem veku.

Izvedbe in sodobna prisotnost

Danes pesem izvajajo pevci iz raznih tradicij: zbori, srednjeveški ansambli, ljudski pevci in celo popularni izvajalci v priredbah. Pogosto se poje kot krožni ali kanonski klic, v živo ali na posnetkih, saj je melodija preprosta, a prefinjena v umeščanju glasov. Obstaja več modernih izdaj notnega gradiva in številne zvočne posnetke, tako strokovne kot prirejene različice za laike.

Opombe o izvedbi

  • Pesem se običajno izvaja z različno razporeditvijo glasov: štirje glasovi v kanonu in dva ponavljajoča pes.
  • Pri izvedbi je pomembno ohranjanje jasnosti v zagonih kanona, da se ugotovi izmenjava motivov med glasovi.
  • Izraznost izhaja iz ritmičnega poudarka besedila in iz posnemanja naravnih zvokov (npr. "cuccu").

Če želite pesem slišati ali prebrati notni zapis, poiščite sodobne izdaje ali posnetke z naslovom "Sumer Is Icumen In" — to je ena izmed najbolj znanih in pogosto izvedenih srednjeveških skladb iz Anglije.