Teleobjektiv: definicija, goriščne razdalje in uporaba v fotografiji
V fotografiji je teleobjektiv objektiv, ki daje daljši vidni doseg od običajnih objektivov in s tem poveča zoren kot ali bolje: zmanjša ga in prikaže oddaljene motive bližje. Beseda se uporablja v dveh osnovnih pomenih.
Definicija in oba pomena izraza
- Širši pomen: teleobjektiv je vsak objektiv z daljšo goriščno razdaljo od običajnega objektiva (pri 35 mm filmu / polnem formatu je ta »običajna« goriščna razdalja približno 50 mm). Teleobjektivi imajo ožji zorni kot in vizualno približajo oddaljene predmete.
- Tehnični pomen: izraz se uporablja tudi za objektive s posebno optično zasnovo (telefoto), kjer je fizična dolžina objektiva krajša od njegove goriščne razdalje, kar omogoča kompakten dizajn tudi pri dolgih goriščnih razdaljah.
Goriščne razdalje in razvrstitev
Za 35 mm film oziroma polni format je 50 mm pogosto opisan kot »normalna« goriščna razdalja. Teleobjektive lahko delimo približno tako:
- kratki tele (short tele): 85–135 mm — pogosto uporabljeni za portrete (npr. 85 mm, 100 mm, 135 mm)
- srednji tele: 135–300 mm — uporaben za portrete z večjim odsotkom okolice, dogodke in bližnjo naravo
- dolgi / supertele: nad 300 mm (300–1200 mm) — namenjeni športu, naravi in divjim živalim
Primeri iz prakse: 85 mm (približno 28° diagonalnega kota), 100 mm (~24°), 135 mm (~18°). Številni objektivi so objektivi z zoomom (npr. 70–200 mm), ki pokrivajo več tele-razponov.
Lastnosti in optični učinki
- Perspektivna kompresija: Z daljšimi goriščnimi razdaljami se zdi, da so predmeti v sceni bližje skupaj — ta »stisk« razdalj je iskana lastnost pri portretih in fotografijah teleobjektiva.
- Plitka globinska ostrina: teleobjektivi pri enaki zaslonki in približno enaki oddaljenosti motivov nudijo manjšo globinsko ostrino, kar omogoča močno ločitev subjekta od ozadja (lep bokeh).
- Večja povečava: omogočajo zajem majhnih ali oddaljenih motivov, ne da bi se fizično približali.
- Atmosferske motnje: pri zelo dolgih goriščnicah (npr. 400 mm in več) lahko zrak in segrevanje povzročata popačenje in izgubo kontrasta na daljših razdaljah.
Uporaba v fotografiji
- Portreti: priljubljena goriščna razdalja 85–135 mm ustvarja naraven, flatteren pogled obraza brez popačenja.
- Šport in akcija: teleobjektivi 200–600 mm omogočajo fotografiranje tekmovalcev z razdalje, pogosto v kombinaciji s hitro avtomatsko ostritvijo in stabilizacijo slike.
- Divje živali in narava: zelo dolge goriščne razdalje (300 mm in več) so praktične, ko se ne smete (ali ne morete) približati motivu.
- Detajli in arhitektura: teleobjektivi poudarijo arhitekturne detajle in izolirajo dele prostora.
Praktični nasveti
- Upoštevajte pravilo za ročno fotografiranje: kot osnovna smernica uporabite hitrost zaklopa vsaj 1/goriščna_razdalja (npr. pri 200 mm vsaj 1/200 s). Pri uporabi senzorjev s crop faktorjem (npr. APS‑C ali Micro Four Thirds) pomnožite goriščnico s faktorjem pri presoji hitrosti.
- Uporabite stojalo ali monopod pri dolgih goriščnicah, še posebej pri težkih supertele objektivih.
- Optična stabilizacija (IS/VR/OSS) zelo pomaga pri ročnem fotografiranju, vendar pri hitri akciji in pri daljših razdaljah še vedno potrebujete hitro zaklopno hitrost.
- Telekonverterji (1.4×, 2×) povečajo goriščno razdaljo, hkrati pa zmanjšajo količino svetlobe in lahko upočasnijo ali omejijo delovanje avtomatskega ostrenja.
- Za portrete izberite kakovostne prime teleobjektive (npr. 85 mm f/1.4 ali f/1.8) za lepo zamegljeno ozadje in visoko ločljivost subjekta.
Omejitve in težave
- Teža in velikost: dolgi teleobjektivi so lahko precej težki in dragi.
- Potrebna svetloba: daljše goriščnice pri manjših zaslonkah zahtevajo višje ISO ali hitrejše zaklapne hitrosti.
- Vpliv atmosfere: pri zelo dolgih razdaljah vidna zamegljenost in difrakcije zmanjšajo ostrino in kontrast.
Zaključek
Teleobjektivi so bistveno orodje za fotografe, ki potrebujejo povečavo, izolacijo motiva ali specifično perspektivo. Poznavanje različnih goriščnic, optičnih lastnosti in praktičnih omejitev (teža, stabilnost, svetloba) pomaga izbrati pravi objektiv za portrete, šport, dokumentacijo ali divjo naravo.
Različne goriščne razdalje
Vpliv različnih goriščnih razdalj na fotografije, posnete z istega mesta:
·
28 mm
·
50 mm
·
70 mm
·
210 mm
Zgornje fotografije so bile posnete s 35 mm fotoaparatom in objektivi z navedenimi goriščnimi razdaljami.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je teleobjektiv?
O: Teleobjektiv je vrsta objektiva, ki se uporablja v fotografiji.
V: Kateri sta dve različni rabi izraza teleobjektiv?
O: Dve različni uporabi izraza teleobjektiv sta objektiv z daljšo goriščno razdaljo od običajnega objektiva in objektiv, ki je izdelan na poseben način, da je krajši od svoje goriščne razdalje.
V: Kakšen je zorni kot teleobjektivov v primerjavi z običajnimi objektivi?
O: Zorni kot teleobjektivov je manjši kot pri običajnih objektivih.
V: Kakšen učinek ima teleobjektiv na videz stvari?
O: S teleobjektivom so stvari videti bližje, kot so v resnici.
V: Katere so običajne goriščne razdalje teleobjektivov?
O: Običajne goriščne razdalje teleobjektivov so 85 mm, 100 mm, 135 mm, 180 mm in 200 mm.
V: Kakšna je glavna uporaba teleobjektivov 85 mm in 100 mm?
O: Glavni namen uporabe 85- in 100-milimetrskih teleobjektivov je portretna fotografija.
V: Katere goriščne razdalje se uporabljajo pri fotografiranju športa in narave?
O: V športni in naravni fotografiji se običajno uporabljajo goriščne razdalje od 300 mm do 1200 mm.