Tragedija na Tenerifih 1977: trčenje Boeingov 747, 583 žrtev
Nesreča na letališču Tenerife se je zgodila 27. marca 1977, ko sta na tleh letališča Los Rodeos (zdaj Severno letališče Tenerife) trčili dve letali Boeing 747. V nesreči je umrlo 583 ljudi, kar jo uvršča med najsmrtonosnejše letalske nesreče v zgodovini.
Kaj se je zgodilo
V tistem trenutku sta bila na vzletno-pristajalni stezi dve letali velikih razsežnosti: KLM Flight 4805 in Pan Am Flight 1736. Obe letali sta bila privedeni na letališče Los Rodeos zaradi izredne situacije na Gran Canaria (bombaška grožnja in evakuacija), zato je na majhnem letališču nastala velika gneča z več velikimi potniškimi letali.
Prišlo je do kombinacije napak in neugodnih okoliščin:
- Gosta megla je močno zmanjšala vidljivost na vzletišču, zato piloti na tleh niso videli drugih letal na stezi.
- Manjkal je zemeljski radar, zato kontrolorji zračnega prometa niso imeli neposrednega pregleda položaja letal na stezi in so se zanašali na verbalna poročila posadk.
- Nejasna komunikacija med kontrolorjem in posadko KLM ter med posadkama je povzročila zmedo glede tega, ali je bila dana izrecna dovolitev za vzlet.
- Pritisk na posadko KLM — kapitan Jacob Veldhuyzen van Zanten je želel vzleteti hitro, deloma zaradi omejitev delovnega časa posadke in želje po nadaljevanju poti v Amsterdam, kar je vplivalo na njegovo odločitev.
Potek trčenja
Med postopkom vzleta je posadka KLM začela pospeševati po stezi v prepričanju, da ima dovoljenje za vzlet. V megli Pan Am, ki je bil še na stezi in se je poskušal obdržati, ni bila opazna. Ko sta se letali le na kratko videli, je bilo trčenje neizogibno. Posledice so bile katastrofalne: KLM-ovo letalo je bilo praktično uničeno, večina potnikov in posadke ni preživela. Preživele so v veliki večini osebe iz Pan Amovega letala — skupno 61 preživelih.
Vzroki in ugotovitve preiskave
- Glavni vzrok je bila človeška napaka v kombinaciji z neustrezno komunikacijo — preiskave so izpostavile, da je posadka KLM pričela vzletati, čeprav ni bila izrecno pooblaščena.
- Prispevali so tudi okoljski dejavniki (megla) in sistemske pomanjkljivosti (manjka zemeljski radar, pomanjkljiva standardizirana frazeologija v ATV komunikaciji).
- Preiskave so poročale tudi o delnih napakah kontrolorjev in negotovi situaciji zaradi povečanega prometa na letališču po preusmeritvi letov z Gran Canarie.
Posledice za varnost letenja
Tragedija na Tenerifih je povzročila pomembne spremembe v letalski industriji in letalstvu:
- Izboljšanje standardizirane angleške frazeologije za komunikacijo med pilotom in kontrolorjem ter strožja pravila o jasno izrečenih dovoljenjih (npr. izrecna uporaba besede "cleared" za vzlet).
- Večji poudarek na cockpit resource management (CRM) — izboljšana komunikacija in odločanje znotraj posadk.
- Namestitev zemeljskih radarjev na več letališčih in izboljšanje nadzora tal.
- Preprečevanje pretiranega pritiska na posadke zaradi urnikov in službenih omejitev ter strožji postopki za ravnanje v nenavadnih razmerah.
Spomin in pomen
Nesreča na Tenerifih iz leta 1977 ostaja opomin na ranljivost sistema in na pomen jasne komunikacije, ustrezne opreme in pravilnega upravljanja s človeškimi dejavniki v letalstvu. Na otoku in v letalski skupnosti so postavljeni spomeniki in spominske slovesnosti, s katerimi se obeležuje spomin na žrtve te tragedije.
To je bila ena najsmrtonosnejših nesreč v zgodovini letalstva, ki je globoko vplivala na izboljšave v varnosti letalskega prometa po svetu.
Vprašanja in odgovori
V: Kateri je bil datum nesreče na letališču Tenerife?
O: Nesreča na letališču Tenerife se je zgodila 27. marca 1977.
V: Koliko ljudi je v nesreči umrlo?
O: V nesreči je umrlo 583 ljudi.
V: Kaj je povzročilo nesrečo?
O: Nesrečo je povzročilo več razlogov, med drugim je kapitan letala KLM želel hitro vzleteti, zato je napačno razumel, da mu je kontrolor zračnega prometa dovolil vzlet, zato je začel vzletati in na koncu trčil v letalo družbe Pan Am. Poleg tega je bila okoli letališča megla, ki je zmanjševala vidljivost in je pomenila, da niti piloti niti kontrolorji niso mogli videti drug drugega ali obeh letal na vzletno-pristajalni stezi, dokler ni bilo prepozno.
V: Ali je imelo severno letališče Tenerife v tistem času zemeljski radar?
O: Ne, severno letališče Tenerife takrat ni imelo zemeljskega radarja.
V: Če ne bi bilo megle, ali bi se letali pred vzletom videli?
O: Da, če ne bi bilo megle, bi se pred vzletom videla, saj bi drug drugega in obe letali na vzletno-pristajalni stezi videla z večje razdalje.
V: Ali to velja za eno najhujših nesreč v zgodovini letalstva?
O: Da, to velja za eno najhujših nesreč v zgodovini letalstva.
V: Ali bi lahko pilot ali kontrolor preprečila trčenje, če bi se zaradi megle videla v zadnjem trenutku? O: Ne, žal bi bilo, ko bi se zaradi megle videla v zadnjem trenutku, že prepozno, da bi preprečila trčenje.
