Boeing 747: definicija, zgodovina in tehnični podatki Jumbo Jeta

Ozadje

Leta 1963 je ameriško letalstvo začelo iskati zelo veliko letalo za prevoz stvari. Takrat so uporabljali letalo Lockheed C-141 Starlifter. Vendar so v letalstvu menili, da potrebujejo veliko večje letalo, ki bi lahko prevažalo več tovora. Letalske sile so to veliko letalo poimenovale CX-Heavy Logistics System (CX-HLS). Letalo je moralo biti sposobno prenesti 180 000 funtov (81 600 kg) tovora in potovati s hitrostjo Mach 0,75 (500 mph ali 805 km/h). Prav tako je moral biti sposoben preleteti 5 000 navtičnih milj (9 260 km), medtem ko je prevažal 115 000 funtov (52 200 kg) tovora. Tovorni prostor je moral biti širok 17 čevljev (5,18 m), visok 13,5 čevlja (4,11 m) in dolg 100 čevljev (30,5 m). Vrata za tovorni prostor so morala biti na sprednji in zadnji strani letala.

Letalske sile so želele, da bi imelo letalo le štiri motorje. To je pomenilo, da je bilo treba izdelati nove motorje. 18. maja 1964 so podjetja Boeing, Douglas, General Dynamics, Lockheed in Martin Marietta zasnovala letalo. General Electric, Curtiss-Wright in Pratt & Whitney so zasnovali motorje. Letalskim silam so bili projekti Boeinga, Douglasa in Lockheeda všeč. Všeč so jim bili tudi projekti motorjev podjetij General Electric in Pratt & Whitney.

Leta 1965 so za letalo C-5 Galaxy uporabili Lockheedovo letalo in motorje družbe General Electric. Takrat je bilo to največje vojaško tovorno letalo na svetu.

Letalo

Zamisel o letalu 747 je bila zasnovana v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Letala, kot sta bila Boeing 707 in Douglas DC-8, so olajšala potovanja na dolge razdalje. Juan Trippe iz letalske družbe Pan American World Airways (Pan Am) je prosil Boeing, naj izdela letalo, ki bo več kot dvakrat večje od Boeinga 707. V tem času so bila letališča zelo zasedena. Trippe je menil, da bi lahko veliko letalo pripomoglo k njihovi tišini.

Leta 1965 je Joe Sutter dobil nalogo, da oblikuje novo letalo. Imenovalo se je 747. Sutter je Pan Am in druge letalske družbe vprašal, kaj bi želeli od letala. Takrat so menili, da bodo nadzvočna letala nadomestila letalo 747. Zaradi tega je Boeing izdelal letalo 747 tako, da ga je bilo mogoče zlahka spremeniti v tovorno letalo, če bi potniška različica postala manj priljubljena.

Aprila 1966 je Pan Am kupil 25 letal 747-100. Naročilo je stalo 525 milijonov ameriških dolarjev. Ker je bila družba Pan Am prva stranka, je imela veliko besedo pri načrtovanju in izdelavi letala 747. Nobena druga letalska družba pred tem in po tem ni imela tolikšnega vpliva na letalo.

Oblikovanje

Zasnova, ki jo je Boeing leta 1963 izdelal za letalske sile, ni bila uporabljena za letalo 747. Vendar je Boeing za letalske sile izdelal nekaj novih stvari, ki so bile uporabljene v letalu 747. Prva zasnova je imela dva polna krova. Vendar je bila leta 1966 spremenjena v samo eno nadstropje. Pilotska kabina je bila postavljena nad palubo, kar je ustvarilo "izboklino". Za pilotsko kabino je bil majhen prostor, v katerem so lahko sedeli ljudje. Sprva je bil to prostor "lounge" brez sedežev.

Tako velika letala, kot je 747, so potrebovala turboventilatorske motorje z visokim obtokom. Turboventilatorji z visokim bypassom lahko proizvedejo dvakrat večjo moč kot turboreaktivni motorji, poleg tega pa porabijo veliko manj goriva. Prve take motorje je izdelal General Electric. Vendar je izdelovala motorje za letalo C-5 Galaxy. Motorje za letala je izdelovala šele pozneje. Na tej vrsti motorjev je delala tudi družba Pratt & Whitney. Leta 1966 so družbe Boeing, Pan Am in Pratt & Whitney zasnovale nov motor JT9D za letalo 747.

Boeing je uporabil nekaj posebnih naprav, da je letalo imelo večji vzgon. Tako je letalo 747 lahko vzletalo s krajših vzletnih stez. Letalo 747 ima na krilu veliko loput. Zaradi teh loput so krila večja za 21 odstotkov. Ob uporabi pa ustvarijo tudi 90 odstotkov večji vzgon.

Boeing je do konca leta 1969 poskušal letalo 747 predati družbi Pan Am. To je pomenilo, da je imel Boeing na voljo le 28 mesecev za oblikovanje letala. Ljudje, ki so delali na letalu 747, so dobili vzdevek "Neverjetni".

Tovarna

Boeing ni imel dovolj velike tovarne za izdelavo novega letala. Boeing je razmišljal, da bi svojo tovarno postavil v 50 različnih mestih. Na koncu so se odločili, da bodo tovarno zgradili v Seattlu, v bližini mesta Everett v zvezni državi Washington. Boeing je tovarno kupil junija 1966.

Oblikovanje letala 747 je bilo zelo zahtevno. Tudi gradnja njegove tovarne ni bila lahka. Boeingov predsednik William M. Allen je prosil Malcolma T. Stamperja, naj bo odgovoren za gradnjo tovarne v Everettu. Od njega je zahteval tudi, da začne graditi letalo 747. Tovarna je največja zgradba, ki je bila kdaj koli zgrajena (po prostornini). Večkrat so jo povečali, da je Boeing lahko izdeloval še večja letala.

Razvoj in testiranje

Preden je bil prvi letalo 747 sestavljeno, so se preizkušali deli in sistemi. Pri enem od pomembnih preizkusov je 560 prostovoljcev z zasilnimi padali evakuiralo repliko kabine letala 747. Prva evakuacija je trajala dve minuti in pol. Vendar FAA navaja, da je najdaljši čas za evakuacijo 90 sekund. Številni prostovoljci so bili poškodovani. Evakuacij je bilo še več in sčasoma so dosegle 90 sekund. Vendar so tudi te povzročile veliko poškodb. Evakuacija z zgornjega krova letala je bila težka. Prostovoljci so morali letalo namesto z običajnimi tobogani zapustiti s pomočjo pasov. Preizkusiti je bilo treba tudi krmarjenje letala. Boeing je za usposabljanje pilotov izdelal "Waddellov vagon" (poimenovan po testnem pilotu letala 747 Jacku Waddellu). "Waddell's Wagon" je bila replika pilotske kabine letala 747, ki so jo namestili na streho tovornjaka. To je pilotom pomagalo pri učenju krmarjenja letala.

30. septembra 1968 je bilo dokončano prvo letalo 747. Tam so bili tudi predstavniki 26 letalskih družb, ki so naročile letalo 747. 747 je prvič poletel 9. februarja 1969. Njegova pilota sta bila Jack Waddell in Brien Wygle. Pojavila se je manjša težava z zaklopkami, vendar se je letalo 747 dobro obneslo.

Testiranje se je zavleklo zaradi težav z motorji JT9D. Motorji so se na primer ustavili, če so se dušilne lopute premaknile prehitro. To je pomenilo, da letala 747 ne bodo mogla biti dobavljena še več mesecev. 20 letal je obtičalo v tovarni, medtem ko so čakala na motorje. 13. decembra 1969 so testno letalo odpeljali, da bi na njem opravili nekaj sprememb. Pilot Ralph C. Cokely je pristal prezgodaj in ni dosegel vzletno-pristajalne steze. Odtrgalo se je eno od podvozij, poškodovana pa sta bila tudi dva motorja. Kljub temu je Boeing sredi leta 1969 z letalom 747 nastopil na 28. pariškem letalskem salonu. Tam je javnost prvič videla letalo 747.

Načrtovanje letala 747 in gradnja nove tovarne sta stala veliko denarja. To je pomenilo, da si je moral Boeing pri banki izposoditi veliko denarja. Tik preden je bilo prvo letalo dokončano, je moral Boeing vedno znova prositi za več denarja. Če Boeing tega denarja ne bi dobil, bi lahko podjetje propadlo. Boeing je bil zadolžen za več kot 2 milijardi dolarjev. Allen je dejal: "To je bil za nas res prevelik projekt." Vendar je bil program 747 uspešen. Boeing je bil več let edino podjetje, ki je izdelovalo zelo velika letala.

Uporaba s strani letalskih prevoznikov

Letalski prevoznik je letalo 747 prvič uporabil 22. januarja 1970. Družba Pan Am ga je uporabila za let iz New Yorka v London. Let naj bi se zgodil 21. januarja zvečer. Vendar so se motorji na letalu pregreli. Pan Am je moral poiskati drugo letalo, kar je trajalo šest ur.

Letalo 747 se je ob začetku uporabe dobro obneslo. Nekateri so menili, da letališča ne bodo mogla prenesti tako velikega letala. Vendar so jih zmogla. Pojavilo se je nekaj težav, vendar so bile precej majhne in so bile hitro odpravljene. Potem ko je letalo začel uporabljati Pan Am, so svoje letalo 747 začele uporabljati tudi druge letalske družbe. Boeing je menil, da bo prodanih veliko letal 747, ker so letalske družbe želele letalo, ki bi lahko letelo dolgo časa, in ne zato, ker je bilo tako veliko.

Recesija v letih 1969-1970 je bila za Boeing zelo slaba. Več kot leto dni po septembru 1970 je prodal le dve letali 747. Več kot tri leta ni bil prodan nobenemu ameriškemu letalskemu prevozniku. Nekatere letalske družbe niso imele dovolj potnikov za letenje z letalom 747. Zato so jih nadomestili z letali McDonnellDouglas DC-10 in Lockheed L-1011 TriStar. Družba American Airlines je letala 747 sčasoma uporabljala le za prevoz tovora. Leta 1983 je družba AA predala letala 747 družbi Pan Am. Pan Am je družbi American Airlines dal nekaj manjših letal. Tudi družba Delta Air Lines je po dolgih letih prenehala uporabljati letala 747. Delta se je pozneje združila z družbo Northwest Airlines, ki uporablja letala 747.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so postali leti s pristankom v manjših mestih povsem običajni. To je bilo slabo za letalo 747. Vendar so številne letalske družbe še vedno uporabljale letalo 747 za polete čez Pacifik.

Nadgradnje letala 747

Prva vrsta letala 747 se je imenovala 747-100. Nato je Boeing izdelal model -100B, ki je imel večjo MTOW (največjo vzletno maso), in model -100SR (Short Range). Model -100SR je lahko prevažal več potnikov. Višja MTOW pomeni, da lahko letalo prevaža več goriva in leti dlje. Leta 1971 je Boeing izdelal letalo -200. Imel je boljše motorje in večjo MTOW. Izdelane so bile letalske in tovorne različice letala -200. Izdelana je bila tudi različica 747SP (special performance). Uporabljati so ga začeli leta 1976.

Leta 1980 je Boeing izdelal letalo 747-300. Prvi 747-300 je bil izdelan leta 1983. Njegov zgornji nadstropje je bilo daljše, letel je hitreje in lahko je sprejel več potnikov. Model -300 se je najprej imenoval 747SUD, kar je pomenilo "raztegnjen zgornji nadstropje". Nato se je imenoval 747-200 SUD, nato 747EUD in nazadnje 747-300.

Leta 1985 je Boeing začel načrtovati letalo 747-400. Ta tip ima stekleno pilotsko kabino. To je pomenilo, da sta bili v pilotski kabini potrebni le dve osebi. Imel je tudi nove motorje in novo kabino. Delavci, ki so izdelovali letalo 747-400, niso bili zelo izkušeni in Boeing je želel, da bi delali dlje, kot je bilo potrebno. To je pomenilo, da je bilo pri prvih letalih 747-400 nekaj težav. Letalske družbe so letalo -400 začele uporabljati leta 1989.

Leta 1991 je bilo z letalom 747 v Izrael prepeljanih 1 087 potnikov. To je bil del operacije Solomon. Tovorno transportno letalo Antonov An-225 je največje letalo na svetu. Največji razpon kril ima letalo Hughes H-4 Hercules, ki pa je poletelo le enkrat.

Več razvoja

Odkar je bil izdelan model 747-400, je bilo predlaganih še več vrst letal 747. Boeing je leta 1996 napovedal izdelavo modelov 747-500X in -600X. Zasnova in izdelava teh novih letal bi stala več kot 5 milijard ameriških dolarjev. Letalskim družbam niso bila dovolj všeč, zato se je Boeing odločil, da letala ne bo izdelal. Leta 2000 je Boeing dejal, da bo izdelal letalo 747X, ki bo tekmovalo z Airbusom A3XX. Vendar letalskim družbam 747X ni bil dovolj všeč, zato so ga odpovedali. Leto pozneje se je Boeing začel osredotočati na letalo Sonic Cruiser. Sonic Cruiser je bil ustavljen, zato se je Boeing osredotočil na Boeing 787 Dreamliner. Nekatere zamisli, ki jih je imel Boeing za letalo 747X, so bile uporabljene pri letalu 747-400ER.

Leta 2004 je Boeing dejal, da bi lahko delal na letalu 747 Advanced. Boeing se je odločil, da bo to nadaljeval. Pri modelu 747 Advanced so bile uporabljene nekatere stvari iz modela 787, da bi bila zasnova modela 747 sodobnejša. 747 je bilo največje potniško letalo na svetu, dokler ni bil leta 2007 dokončan Airbus A380.

14. novembra 2005 je Boeing sporočil, da je spremenil ime letala 747 Advanced v Boeing 747-8. Zadnja letala 747-400 so bila izdelana leta 2009. 8. februarja 2010 je 747-8 Freighter opravil svoj prvi polet. Cargolux je prvi 747-8 dobil leta 2011. Sčasoma bo letalo 747 nadomestil model "Y3".

Boeing 747 je veliko širokotrupno letalo. Na krilih ima štiri motorje, krila pa so nagnjena pod kotom 37,5 stopinj, zato lahko 747 leti zelo hitro. Zaradi tega tudi ne potrebuje posebnih hangarjev.

Ker je pilotska kabina nad glavnim krovom, se na njej naredi "grb", in ker je tako visoka, ima lahko letalo spredaj vgrajena vrata za tovor.

Letalo 747-100 lahko preleti 5.300 navtičnih milj (6.100 milj, 9.800 km), letalo 747-8i pa 8.000 navtičnih milj (9.200 milj, 14.815 km).

Letalo 747 ima posebne lopute, ki mu omogočajo počasno letenje in pristajanje na običajnih vzletno-pristajalnih stezah. Letalo 747 ima lahko peti motor na krilu, vendar ga ne more uporabljati.

747-100 je bil prvi tip letala 747, ki je bil izdelan leta 1966. Naslednja različica 747-200 je bila izdelana leta 1968. Model 747-300 je bil izdelan leta 1980, model 747-400 pa leta 1985. Najnovejša različica, 747-8, je bila napovedana leta 2005. Ti tipi imajo tudi manjše podtipe. Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) poimenuje ta letala tako, da združuje številko modela letala s številko tipa. Na primer, 747-100 je "B741", 747-400 pa "B744".

747-100

Prva letala 747-100 so imela šest oken v zgornjem nadstropju. Kasneje so letalske družbe začele uporabljati zgornji nadstropje za več ljudi, namesto da bi ga uporabljale kot salon. Boeing je nato izdelal zgornji nadstropje z desetimi okni. Nekatera letala -100 so imela novo zgornjo palubo z desetimi okni nameščeno po izdelavi letala (retrofitted). Letalo -100 je imelo motorje Pratt & Whitney JT9D-3A. Boeing ni izdelal tovorne različice letala 747-100, vendar so nekatere letalske družbe nekatera letala 747-100 spremenile v tovorna letala. Izdelanih je bilo 167 letal 747-100.

747-100SR

Ko so japonske letalske družbe zahtevale letalo za polete med večjimi mesti na Japonskem, je Boeing izdelal letalo -100SR. Ta model leti na krajših razdaljah, vendar lahko prevaža več potnikov. Prvo letalo -100SR je začelo leteti z družbo Japan Air Lines (JAL) 7. oktobra 1973. Model -100SR je imel štiri motorje General Electric CF6-45A2 ali Pratt & Whitney JT9D-7A. Skupaj je bilo izdelanih 7 letal -100SR.

Kasneje je Boeing zasnoval tip -100SR z možnostjo vzleta z večjo težo. To je bil model -100BSR. Prvič je bil dobavljen družbi All Nippon Airways (ANA) 21. decembra 1978. Družbama JAL in ANA je bilo dobavljenih 20 letal -100BSR.

Leta 1986 sta bili družbi JAL dobavljeni dve letali -100BSR z raztegnjenim zgornjim nadstropjem (SUD) iz serije -300. To je bilo zadnje izdelano letalo -100SR/BSR. Zadnji je bil dobavljen družbi JAL septembra 1986. Skupaj je bilo izdelanih 29 letal -100SR/BSR.

747SP

Letalo 747SP (SP pomeni special performance) je bilo zasnovano, ker sta družbi Pan Am in Iran Air želeli letalo s širokim trupom, ki bi lahko letelo na dolge razdalje; iz New Yorka na Bližnji vzhod (za družbo Pan Am) in iz Teherana v New York (za Iran Air). Prvo letalo 747SP je bilo izdelano 19. maja 1975. Njegov prvi polet je bil 4. julija. Pri tem letu je letel z največjo hitrostjo 0,92 Macha (1 127 kilometrov na uro ali 700 milj na uro). Z ljudmi je začel leteti 25. aprila 1976, potem ko je bil dobavljen 5. marca. Zdaj se ne uporablja pogosto. Skupaj je bilo izdelanih 45 letal 747SP, ki so jih uporabljale letalske družbe, kot so Qantas, China Airlines, Air China in South African Airways.

747-200

Po izdelavi letala -100 je Boeing začel izdelovati letala -200. Letalo -200 ima daljši doseg, vendar še vedno prevaža enako število ljudi. Letalske družbe so namreč trdile, da letalo -100 ne more leteti na dolge razdalje. Letala -200 so narejena v potniški (-200B), tovorni (-200F), kombinirani (letalo, ki prevaža tovor in ljudi; -200M) in kabrioletni (letalo, ki ga je mogoče zlahka spremeniti za prevoz tovora; -200C) izvedbi.

Prvo letalo -200B je bilo dokončano 10. septembra 1970, prvi polet pa je bil opravljen 11. oktobra in končno ga je začel uporabljati KLM. Boeing je nato začel izdelovati druge tipe letala -200. Prvi polet modela -200F je bil 30. novembra 1971, sedem dni po dokončanju. Nato je bil dobavljen družbi Lufthansa.

Letalo -200C je prvič poletelo 23. marca 1973, maja istega leta pa je bilo dobavljeno družbi World Airways. Letalo -200M je prvič poletelo 11. novembra 1974, nato pa je bilo dobavljeno družbi Air Canada.

Izdelanih je bilo 393 serij -200, od tega 225 -200B, 78 -200M, 73 -200F, 13 -200C in 4 vojaške.

747-300

Letalo 747-300 je različica letala 747-200 z raztegnjenim zgornjim nadstropjem. Zasnovan je bil tako, da je bilo v zgornji nadstropje mogoče namestiti več potnikov. Letalo 747-300 ima tudi posodobljene motorje General Electric CF6-80C2. Sicer pa med letali 747-200 in 747-300 ni veliko razlik. 747-300 je dolg 231 čevljev in 10 centimetrov, razpon kril pa je 195 čevljev in 8 centimetrov.

747-400

747-400 je bila naslednja generacija letala Boeing 747, predstavljena leta 1989. Je najbolje prodajana različica letala Boeing 747. V primerjavi z modelom 747-300 je bil izboljšan, vključno z novimi motorji in novimi krili, ki izboljšujejo učinkovitost porabe goriva. Njegova dolžina je enaka kot pri modelu 747-300, vendar se je razpon kril povečal na 211 čevljev in 5 palcev. Letalo 747-400 je ohranilo enako dolg zgornji nadstropje kot letalo 747-300 (razen frighterjev) in je bilo na voljo v šestih različicah: 747-400, 747-400F, 747-400M, 747-400D, 747-400ER in 747-400ERF.

747-8 Intercontinental

Najnovejša različica letala Boeing 747 je bila napovedana leta 2005 in izdana leta 2011. Vključuje daljši raztegnjen zgornji krov, novo notranjost Boeing Sky Interior, posodobljeno pilotsko kabino, nova krila, ki temeljijo na krilih letala Boeing 787 Dreamliner, in nove turboventilatorske motorje GEnx. V dolžino meri 250 metrov, s čimer je najdaljše komercialno potniško letalo, kar jih je bilo kdaj koli izdelanih. 747-8 je na voljo v dveh različicah: 747-8I in 747-8F (tovorno letalo).