Tipna vrsta: definicija in vloga v biološki nomenklaturi

Izraz vrsta se uporablja pri znanstvenem poimenovanju živih bitij in je del sistema, ki uporablja tako imenovani "tip".

Kaj pomeni "tipska vrsta"?

Sistem tipov je osrednjega pomena za znanstveno poimenovanje živih bitij organizmov). V jedru tega sistema je ideja, da je vsako ime vezano na določeno referenčno enoto — približno kot sidro za pomen imena. Pri vrstah je ta referenčna enota običajno posamezen primer specimen ali včasih ilustracija, ki ji pravimo tipski primerek. Ta primer daje imenu fiksno vzdolžno povezavo s konkretnim materialom, kar omogoča dosledno uporabo imen v taksonomskih pregledih in revizijah.

Vloga tipske vrste pri poimenovanju rodov

Pri živalih je tipska vrsta rodu (ali poddrodu) ime nosilna vrsta tega rodu (ali poddrodu). To pomeni, da je tipska vrsta vrsta, ki formalno določa, katera vrsta je povezana z imenom rodu — v praksi je vez med imenom rodu in konkretnim tipskim primerkom ali primerki. Vrsta običajno ima za svoj tip en primerek (holotip) ali v nekaterih primerih skupino primerkov; zato je tipska vrsta vez med vrsto (ali podrodom) in tipskim primerkom.

Razlika med živalmi in rastlinami/algami/glivami

Pri algah, glivah in rastlinah je sistem nekoliko drugačen: rod ima tip (ki je specimen ali ilustracija) in neka vrsta se imenuje tipska, če ima enak tip kot rod. V praksi to pomeni, da je pri teh skupinah izraz "tipska vrsta" bolj priročen opisni izraz in nima vedno enakega formalnega statusa kot v zoologiji. Na primer: Malus sylvestris, evropsko divje jabolko, je tipska vrsta rodu Malus. Pri algah, glivah in rastlinah torej tipska vrsta nima vedno toliko formalne vloge; v kodeksu je pomembneje, kateri specimen ali ilustracija je označen kot tip rodu ali vrste.

Kako se določi tipska vrsta

V zoologiji (po pravilih Mednarodne kodeksne zoološke nomenklature, ICZN) je več načinov, kako se določi tipska vrsta rodu:

• originalna določitev (original designation) — avtor rodu ob njegovem opisu izrecno pove, katera vrsta je tipska;
• monotipija (monotypy) — če je rod ob opisu vseboval le eno vrsto, je ta samodejno tipska;
• poznejša določitev (subsequent designation) — če originalni avtor ni določil tipske vrste, jo lahko kasneje določi drug avtor;
• fiksacija z tautonimijo — v primerih, ko se ime rodu neposredno ujema z imenom ene od njegovih vrst, to lahko vodi do fiksacije tipske vrste.

Zakaj je tipska vrsta pomembna?

Glavni namen sistema tipov in tipskih vrst je stabilnost in jasnost nomenklature. Ko se pojavi nesoglasje, izumi nove klasifikacije ali odkrijejo sinonimi (dve ali več imen za isto enoto), tipi omogočajo, da se imena povežejo s konkretnim materialom in da se lažje ugotovi, katero ime ima prednost. Pomembno je tudi to, da tipska vrsta ni nujno "najbolj reprezentativna" ali pogosta članica rodu — gre za nomenklaturno sidro, ne za oceno biološke značilnosti celotnega rodu.

Kratka pojasnila nekaterih tipovih pojmov

• holotip — en sam specimen, na katerem temelji opis nove vrste;
• paratipi — dodatni specimen(ki) iz istega tipičnega niza, naveden ob opisu vrste, vendar niso holotip;
• sintipi — več primerkov, navedenih kot tipični material, kadar ni bil izbran en sam holotip;
• lektotip — specimen, kasneje izbran iz sintipov, da postane enoten tipski primerek;
• neotip — nov specimen, izbran, kadar izvorni tipi izgubijo ali propadejo in je treba ponovno vzpostaviti tip;
• epitip — dodaten tip, ki pomaga razjasniti identiteto vrste, kadar originalni tip ni zadosten (npr. poškodovan ali neinformativni).

Kateri kodeksi določajo pravila?

Za živali vodi pravila Mednarodna koda zoološke nomenklature (ICZN). Za rastline, alge in glive veljajo pravila Mednarodnega kodeksa za alge, glive in rastline (ICN). Vsak kodeks natančno določa postopke za določanje tipov in postopke, ki zagotavljajo stabilnost imen. V praksi so tipi shranjeni v muzejih, herbarijih in drugih zbirkah, ker so ti specimenii ključni za taksonomske študije in preverjanje imen.

Čeprav so pojmi včasih zapleteni in tehnični, je osnovna ideja preprosta: tipska vrsta in tipski primerek služita kot konkretno sidro, ki zagotavlja, da imena živih bitij v znanosti ostanejo dosledna in preverljiva.

Vprašanja in odgovori

V: Za kaj se pri znanstvenem poimenovanju uporablja tip vrste?

V: Kaj je sistem tipov?

V: Kako na splošno deluje sistem tipov?

V: Katere so mednarodne nomenklaturne kode?

V: Kako se določi tip vrste za živali?

V: Kako se določi tip vrste za alge, glive in rastline?

V: Kakšen je pomen vrste za alge, glive in rastline?

Išči po črki