Uniform Resource Locator (URL) je drugo ime za spletni naslov. URL-ji so sestavljeni iz črk, številk in drugih simbolov v standardni obliki. Ljudje jih uporabljajo v računalnikih, da računalnik pridobi in prikaže določen vir (običajno spletno stran) iz drugega računalnika (spletnega strežnika) v internetu. To storijo tako, da v spletni brskalnik vtipkajo naslov URL ali pa pogosteje kliknejo povezavo, na primer povezavo na spletni strani, ki jo že vidijo.

URL-ji so sestavljeni iz več delov:

  • Protokol. Zelo pogosto je to protokol HTTP (Hypertext TransferProtocol).
  • Nekateri ločilni znaki: ://
  • Ime ali naslov drugega računalnika. Zelo pogosto se imena začnejo s www. (kar pomeni World Wide Web), vendar je celotno ime odvisno od skrbnika tega računalnika.

V nekaterih primerih lahko URL vsebuje tudi

  • Pot do dokumenta ali skripte.
  • V primeru skripte so dodatni parametri za vprašalnim znakom (?)
  • Uporabniško ime in geslo, ki sta potrebna za dostop do določene strani
  • Nekaj besedila za znakom funt (#), ki označuje mesto za preskok naprej.

URL te strani je https://simple.wikipedia.org/w/index.php?title=Uniform_Resource_Locator.

  • https je protokol
  • simple.wikipedia.org je spletno mesto
  • /w/index.php je skripta. Ta skripta dobi parametre, title=Uniform_Resource_Locator

Krajša oblika, imenovana ("relativni") naslov URL, se uporablja, kadar lahko računalnik pravilno izpolni celoten ("absolutni") naslov URL iz konteksta. Na primer, /wiki/URL deluje samo za povezavo na Wikipediji do te strani na Wikipediji. Absolutne naslove URL je mogoče deliti zunaj računalnikov, tudi z malo ali nič razlage.

URL je URI. URI je enotni identifikator virov. URL in URI sta v osnovi enaka. Zato vam tega ni treba zamenjati.

Sestavni deli URL (podrobneje)

  • Shema (protokol) — določa način dostopa do vira, npr. http, https, ftp, mailto, file, data. Shema je običajno pred dvopičjem (npr. https:).
  • Avtorizacija — včasih se v URL-ju pojavi uporabnik:geslo@, npr. ftp://user:[email protected]. Zaradi varnosti se shranjevanje gesel v URL-ju ne priporoča, ker se lahko beleži v dnevnikih strežnikov ali zgodovini brskalnika.
  • Gostitelj — ime domene (npr. example.com) ali IP-naslov (npr. 192.0.2.1 ali [2001:db8::1]).
  • Vrata (port) — številka vrat, ločena z dvopičjem (npr. :80 ali :443). Če so uporabljena privzeta vrata za protokol (80 za HTTP, 443 za HTTPS), jih pogosto ni treba zapisati.
  • Pot — pot do vira na strežniku, npr. /mapa/datoteka.html. Pot je lahko občutljiva na velike in male črke (odvisno od strežnika).
  • Poizvedbeni niz (query) — začne se z znakom ?, vsebuje parametre v obliki ključ=vrednost ločene z &, npr. ?page=2&sort=asc. Strežniki in skripte uporabljajo te parametre za dinamično ustvarjanje vsebine.
  • Fragment (oznaka mesta) — del po znaku #, npr. #odsek, ki brskalniku pove, da se pomakne na določen del strani. Fragment ni poslan strežniku.

Primeri URL-jev

  • Polni (absolutni) URL: http://example.com:80/path/to/page.html?lang=sl#kontakt
  • Relativni URL na isti domeni: /images/logo.png
  • Elektronski naslov (mailto): mailto:[email protected]
  • FTP: ftp://ftp.example.com/pub/datoteka.zip
  • Data URI (vdelana vsebina): data:text/plain;base64,SGVsbG8=

Posebnosti in dobre prakse

  • Rezervirani znaki: v URL-jih morajo biti nekateri znaki kodirani (percent-encoding), npr. presledek kot %20, šumniki in znaki zdiših kod se v domenah pogosto pretvorijo s Punycode (xn--...).
  • Varnost: pri prenosu občutljivih podatkov uporabljajte HTTPS. Nikoli ne pošiljajte gesel ali občutljivih osebnih podatkov kot del URL-ja, ker se lahko zabeležijo.
  • SEO in uporabnost: kratki, opisni in semantični URL-ji (npr. /novice/napovedi-2025) so prijaznejši uporabnikom in spletnim iskalnikom.
  • Normalizacija: isti vir je lahko dosegljiv pod več različnimi URL-ji (npr. z ali brez www, z zaključno poševnico ali brez). Uporabljajte kanonične naslove (canonical) in preusmeritve za enotno rabo.
  • Relativni naslovi so uporabni znotraj istega mesta; absolutni so potrebni, ko delite povezave zunaj njihovega konteksta.

Razlika med URL, URI in URN

URI (Uniform Resource Identifier) je splošnejši pojem — identificira vir. URL (Uniform Resource Locator) je podvrsta URI, ki poleg identifikacije pove tudi, kako vir doseči (lokator). URN (Uniform Resource Name) je drugi tip URI, ki identificira vir z imenom, ne pa nujno poda lokacije (primer urn:isbn:0451450523). V praksi se izraza URL in URI pogosto uporabljata zamenljivo, a tehnično ima vsak svoj pomen.

Če želite praktično razumeti URL, poskusite razčleniti nekaj primerov in opazovati, kako brskalnik in strežnik interpretirata različne dele naslova. To pomaga pri razumevanju delovanja interneta in spletnih aplikacij.