Utilitarizem: definicija in načela etične teorije največje sreče
Utilitarizem je filozofska teorija o pravilnih in napačnih dejanjih. Pravi, da je moralno najboljše dejanje tisto, ki prinaša največjo splošno srečo ali "koristnost" (uporabnost). Ta ni omejena na srečo, ki jo povzroči posamezno dejanje, temveč vključuje tudi srečo vseh vpletenih ljudi in vse prihodnje posledice.
Teorija v bistvu pravi, da je dejanje upravičeno, če prinaša največ sreče največjemu številu ljudi.
Teorijo so v 18. in 19. stoletju popularizirali britanski filozofi, kot so Francis Hutcheson, Jeremy Bentham in John Stuart Mill, vendar ta ideja sega vse do antičnih časov.
Bentham je to idejo opisal z besedami "največje dobro za največje število", vendar ni uporabil besede utilitarizem. Idejo je poimenoval Mill, privrženec Benthamovih idej.
Osnovna načela
V jedru utilitarizma je konsekvencializem — vrednost dejanja se meri po njegovih posledicah. Glavni cilj je maksimizacija skupne koristi ali sreče. Utilitarizem temelji na nekaj ključnih načelih:
- Impartialnost: vsaka oseba šteje enako; ni prednosti za sebe ali sorodnike.
- Agregacija: koristi in škode za posameznike se seštejejo v skupno oceno.
- Posledicizem: moralna vrednost dejanja je funkcija njegovih posledic, ne namena ali pravil samega dejanja.
Vrste utilitarizma
Utilitarizem ni enoten — obstaja več različic, od katerih so najpomembnejše:
- Aktualni (act) utilitarizem: presoja vsako posamezno dejanje glede na njegove neposredne posledice in izbere tisto, ki maksimizira korist.
- Pravni (rule) utilitarizem: zagovarja sprejemanje pravil, ki v večini primerov prinašajo največ koristi; posamezna odstopanja so upravičena le, če bi kršenje pravila prineslo boljše dolgoročne posledice.
- Hedonistični utilitarizem: definira korist kot užitek in odsotnost bolečine (Bentham).
- Preferenčni utilitarizem: korist opredeljuje kot izpolnitev preferenc ali želja posameznikov (sodobnejši predstavniki).
- Negativni utilitarizem: postavlja prednost zmanjševanju trpljenja pred povečevanjem sreče.
Merjenje in kalkulacija
Bentham je predlagal t. i. felicificni kalkulator — skupek kriterijev (intenziteta, trajanje, gotovost, bližina, plodnost, čistoča, razširjenost) za oceno sreče, ki jo povzroči dejanje. Miller in kasnejši avtorji so opozorili na težave pri kvantificiranju sreče in primerjavi različnih vrst izkušenj — Mill je na primer razlikoval med višjimi (intelektualnimi) in nižjimi (senzoričnimi) užitki.
Zgodovina in pomembni avtorji
Poleg Bentham-a in Mill-a so pomembne prispevke dali še Francis Hutcheson (zgodnji pojmovanjem moralnega občutka), Henry Sidgwick (natančna analiza moralne teorije) ter sodobnejši avtorji, kot je Peter Singer, ki je utilitaristične ideje uporabil pri vprašanjih živali, globalne revščine in bioetike. Vsak od teh avtorjev je prispeval različne poudarke na tem, kaj pomeni "sreča" ali "korist".
Kritike in odgovori
Utilitarizem se pogosto sooča s kritikami, med katerimi so najpogostejše:
- Neupoštevanje pravic in pravičnosti: če skupna korist zahteva žrtvovanje nekaterih posameznikov (npr. neokrnjene pravice), se zdi utilitarizem krut ali nepravičen. Odgovor pravnih utilitaristov je, da so pravice pogosto potrebne kot pravila, ki v povprečju maksimizirajo korist.
- Preveč zahtevna etika: utilitarizem lahko od posameznika zahteva velike osebne žrtve za dobrobit drugih. Nekateri branijo, da moramo privzeti določeno mero osebne odgovornosti; drugi predlagajo meje obveznosti.
- Težave pri merjenju in primerjanju koristi: srečo je težko kvantificirati ter primerjati med ljudmi; preferenčni utilitarizem in druge oblike ponujajo alternativne načine ocenjevanja.
- Dolgoročne posledice in negotovost: oceniti vse prihodnje posledice ni vedno mogoče; zato uporabniki utilitarizma pogosto uporabljajo verjetnostne ocene in načelo previdnosti.
Primeri in praktične uporabe
Utilitaristična logika se pogosto uporablja v javnih politikah in ekonomski analizi (npr. cost-benefit analysis), pri odločanju v medicini (npr. porazdelitev omejenih virov), v vprašanjih živalskih pravic in etike revščine (npr. argumenti za pomoč ljudem v skrajni revščini). Znani miselni eksperiment, povezan z utilitarizmom, je t. i. "trolley problem" (vagon), ki izpostavi konflikt med maksimizacijo koristnosti in intuicijo o pravičnosti.
Zaključek
Utilitarizem ponuja jasen in intuitiven okvir: dejanja naj temeljijo na posledicah in iskanju največje skupne koristi. Hkrati odpira pomembna vprašanja o pravičnosti, posameznikovih pravicah, merjenju sreče in mejah moralne zahteve. Zaradi svoje praktične uporabnosti in sposobnosti vključevanja znanstvenih podatkov ostaja ena najbolj vplivnih in razpravljenih etičnih teorij v filozofiji in javni politiki.
Več branja
- Wiki Felicifia, enciklopedija za ljudi, ki verjamejo v utilitarizem
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je utilitarizem?
O: Utilitarizem je stališče, da je pravilno ravnanje tisto, ki je najbolj koristno. To je filozofsko stališče o etiki.
V: Od kod izvira beseda "utilitarizem"?
O: Beseda "utilitarizem" izhaja iz besede "utility", ki pomeni "koristnost".
V: Kako se v utilitarizmu imenujejo stvari, ki povečujejo človekovo blaginjo ali srečo?
O: V večini oblik utilitarizma se stvari, ki povečujejo človekovo blaginjo ali srečo, imenujejo koristne.
V: Ali to vključuje samo srečo, ki jo povzroči posamezno dejanje?
O: Ne, to ne vključuje le sreče, ki jo povzroči posamezno dejanje, ampak tudi srečo vseh vpletenih ljudi in vse prihodnje posledice.
V: Kakšna je splošna teorija utilitarizma?
O: Splošna teorija utilitarizma pravi, da je prav, da storimo tisto, kar prinaša največjo srečo največjemu številu ljudi.
V: Ali je v skladu z utilitarizmom mogoče, da je nekaj hkrati etično in neetično?
O: Da, glede na to, kako vpliva na različne skupine ljudi, je lahko nekaj etično in neetično v skladu z utilitarizmom.