VLT (Very Large Telescope) — ESO observatorij na Cerro Paranal, Čile

Zelo velik teleskop (VLT) je skupek naprednih teleskopov, ki ga upravlja Evropski južni observatorij. Nahaja se na Cerro Paranalu v puščavi Atacama v severnem Čilu, na suhem in jasnem območju, primernem za natančna astronomična opazovanja.

Opremo in postavitev

VLT sestavljajo štirje samostojni velikanski teleskopi (t. i. Unit Telescopes, UT), vsak z glavnim zrcalom premera 8,2 m. Ti UT so poimenovani Antu, Kueyen, Melipal in Yepun. Poleg njih observatorij uporablja štiri premične pomožne teleskope (AT) z aperturo 1,8 m, ki jih je mogoče premikati po različnih pozicijah za interferometrijske opazovanja.

Kako deluje

VLT deluje predvsem v vidnih in infrardečih valovnih dolžinah. Posamezni UT se običajno uporabljajo samostojno za posamezne slike in spektralne meritve, vendar jih je mogoče tudi združiti v VLT Interferometer (VLTI), kar izboljša kotno ločljivost daleč preko tiste, ki jo omogoča en sam teleskop. Sistem uporablja sodobne tehnike, kot so adaptivna optika, napredni spektrografi in integralno-poljsko (integral-field) opazovanje.

Zmogljivosti

Vsak posamezni teleskop lahko zazna objekte, ki so približno štiri milijarde krat šibkejši od tistih, vidnih s prostim očesom. Ko se teleskopi združijo prek VLTI, lahko dosežejo kotno ločljivost reda tisočink obločne sekunde (v praksi približno 0,001″), kar je primerljivo z ločljivostjo nekaj metrov na razdalji Lune. Takšna ločljivost omogoča podrobno preučevanje struktur znotraj oddaljenih zvezdnih sistemov, jedra galaksij in okolice masivnih črnih lukenj.

Instrumenti

VLT je opremljen z mnogimi specializiranimi instrumenti, med katerimi so visokoresolucijski spektrografi (npr. UVES), širokopasovni spektrografi (npr. X-shooter), integralno-poljska naprava MUSE, ter instrumenti za opazovanje eksoplanet in visoko kontrastno slikanje (npr. SPHERE, NACO). Ti instrumenti omogočajo širok spekter raziskav: od merjenja kemičnih sestav zvezd in galaksij do neposrednega slikanja in karakterizacije planetov izven Osončja.

Znanstveni dosežki

VLT je ena najbolj produktivnih zemeljskih opazovalnih naprav v sodobni astronomiji; le Hubblov vesoljski teleskop je prinesel več znanstvenih del. Med pomembnejšimi pionirskimi opazovanji so:

• prva neposredna slika eksoplaneta okoli eni izmed mlajših zvezd (opazovanja s pomočjo adaptivne optike in naprave NACO),
• sledenje gibanju posameznih zvezd v bližini središča naše galaksije, kar je ključno potrdilo za obstoj supermasivne črne luknje v središču Mlečne ceste in natančno določanje njene mase,
• opazovanja sipanja in spektroskopije po izbruhu žarkov gama (GRB), tudi pri zelo oddaljenih primerih, kar pomaga pri proučevanju zgodnjega vesolja.

Pomen za astronomijo

VLT povezuje izjemno zbirko instrumentov in možnost interferometrije na enem kraju, kar znanstvenikom omogoča hiter prehod med različnimi načinom opazovanja—od globokih slik do podrobnih spektrov. Zaradi kombinacije velikega zrcala, napredne tehnologije adaptivne optike in celovite zbirke instrumentov ostaja VLT temeljna infrastruktura za raziskovanje zvezd, planetov, galaksij in kozmičnih eksplozij.

Opomba: VLT in VLTI stalno posodabljajo opremo in instrumente, zato se seznam zmožnosti in raziskav skozi čas širi z uvedbo novih tehnologij in analiznih metod.

Pomožni teleskopi

Štirje manjši 1,8-metrski AT so na voljo in so namenjeni interferometriji. Tako lahko VLT deluje vsako noč na vidnih in infrardečih valovnih dolžinah.

Štiri AT na Paranalu. Teleskopi enote so v ozadju

Išči po črki