Kolaps valovne funkcije
Če je znanstveni poskus izveden pravilno, je rezultat merljiv. V vsakem trenutku bo sistem (poskus) v enem od več možnih stanj. Na koncu bo eksperiment v končnem stanju. V vsakem trenutku je mogoče izmeriti stanje sistema.
Enako delujejo tudi poskusi v kvantni mehaniki. Razlika v primerjavi s klasično mehaniko je v tem, da se v vsaki časovni točki prekriva več stanj, ki opisujejo stanje, v katerem se eksperiment nahaja. Ta stanja se imenujejo lastna stanja. Enako kot pri klasični mehaniki velja, da če opravimo meritev, dobimo en sam rezultat. Ta rezultat je lastna vrednost enega od lastnih stanj. To pomeni, da bo meritev zmanjšala več možnih stanj na eno samo stanje tako, da jih bo seštela. Po meritvi bo sistem v stanju, ki je bilo izmerjeno. V köbenhavnski interpretaciji je ta redukcija znana kot kolaps valovne funkcije. Kolaps je eden od dveh procesov, s katerima se kvantni sistemi razvijajo v času. Drugi je neprekinjen razvoj s pomočjo Schrödingerjeve enačbe.
Werner Heisenberg je bil med prvimi, ki je to pojasnil v članku, objavljenem leta 1927. Ta rezultat je sporen. Erwin Schrödinger je za prikaz te spornosti uporabil miselni eksperiment Schrödingerjeva mačka.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je merljiv rezultat pravilno izvedenega znanstvenega poskusa?
O: Merljiv rezultat pravilno izvedenega znanstvenega poskusa je stanje sistema v vsakem trenutku.
V: Kako se kvantna mehanika razlikuje od klasične mehanike?
O: V kvantni mehaniki se za opis stanja, v katerem je eksperiment, nalaga (prekriva) več stanj, medtem ko je v klasični mehaniki mogoče izmeriti le eno stanje v vsaki časovni točki.
V: Kaj se zgodi, ko se opravi meritev?
O: Ko se opravi meritev, dobimo en sam rezultat, ki je lastna vrednost enega od lastnih stanj. To pomeni, da bo meritev zmanjšala več možnih stanj na eno samo stanje tako, da jih bo seštela, po meritvi pa bo sistem v tem enem samem stanju, ki je bilo izmerjeno.
V: Kateri proces zmanjša več možnih stanj v eno samo stanje?
O: Proces, ki zmanjša več možnih stanj v eno samo stanje, je znan kot kolaps valovne funkcije.
V: Katera sta dva procesa, s katerima se kvantni sistemi razvijajo skozi čas?
O: Dva procesa, s katerima se kvantni sistemi razvijajo skozi čas, sta neprekinjen razvoj prek Schrödingerjeve enačbe in kolaps valovne funkcije.
V: Kdo je prvi pojasnil to situacijo v zvezi s kvantnimi sistemi?
O: Werner Heisenberg je bil med prvimi, ki je razložil to situacijo v zvezi s kvantnimi sistemi in je svoje ugotovitve objavil leta 1927.
V: Kako je Erwin Schrödinger dokazal to kontroverznost glede kolapsa valovne funkcije?
O: Erwin Schrödinger je s svojim miselnim eksperimentom, imenovanim Schrödingerjeva mačka, pokazal to kontroverznost v zvezi s kolapsom valovne funkcije.
