Wei Jingsheng — kitajski disident in aktivist za človekove pravice
Wei Jingsheng (魏京生, rojen 20. maja 1950 v Pekingu) je kitajski aktivist za človekove pravice in eden najbolj prepoznavnih simbolov kitajskega demokratičnega gibanja. Postal je znan kot vodilna osebnost gibanja Demokratični zid konec 1970-ih in predvsem po svojem eseju »Peta modernizacija«, v katerem je javno pozval, naj demokracija postane dodatna — »peta« — smer reform poleg štirih uradnih modernizacij.
Njegova javna kritika oblasti, vključno z očitnimi nasprotovanji nekaterim politikam nekdanjega kitajskega voditelja Deng Xiaopinga, je privedla do aretacij in obsodb po obtožbah proti državi. Wei je bil večkrat zaprt; po lastnih podatkih in poročilih ga je sistem v različnih obdobjih zaprl za več kot 18 let. Med zapori so bili omejeni stiki z zunanjim svetom, a je kljub temu postal mednarodni simbol boja za svobodo govora, politične pravice in pravno državo na Kitajskem.
Wei Jingsheng je prejel številna mednarodna priznanja za prizadevanja na področju človekovih pravic: nagrado Olofa Palmeja (1994), spominsko nagrado Roberta F. Kennedyja za človekove pravice (1996), nagrado Saharova za svobodo misli (1996) Evropskega parlamenta ter nagrado Nacionalne ustanove za demokracijo (1997). Poleg teh nagrad je bil Wei od leta 1993 sedemkrat nominiran za Nobelovo nagrado za mir.
Po izpustitvah iz zapora je nadaljeval delovanje v izgnanstvu. Je predsednik Koalicije za kitajsko demokracijo v tujini in ustanovitelj ter predsednik Fundacije Wei Jingsheng, prek katerih podpira prizadevanja za demokratizacijo, človekove pravice in pomoč političnim zapornikom. Živi v Washingtonu, kjer še naprej nastopa kot govornik in pisec, opozarja na položaj zagovornikov človekovih pravic na Kitajskem ter zbira podporo mednarodne javnosti.
Weijeva zapuščina je večplastna: za mnoge je vztrajen glasniki demokracije in človekovih pravic, ki je pripravljen tvegati osebno svobodo v imenu svojih prepričanj; za kitajske oblasti pa ostaja problematična osebnost. Njegovo delo je močno vplivalo na naslednje generacije kitajskih aktivistov in na mednarodno razumevanje notranjih protestov in gibanj za politične spremembe na Kitajskem.
Wei Jingsheng leta 2013
