Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck (3. januar 1876 v vzhodnem Gubnu (danes Poljska) – 7. september 1960 v Berlinu) je bil (vzhodno)nemški komunistični politik. Bil je član Lige Spartak, soustanovitelj Komunistične partije Nemčije (KPD) in po drugi svetovni vojni ena od osrednjih osebnosti v Sovjetski okupacijski coni Nemčije. Bil je sopredsednik Socialistične enotnosti Nemčije (SED) od njenega nastanka leta 1946 skupaj z Ottom Grotewohlom, nato pa od leta 1949 do smrti leta 1960 prvi in edini predsednik NDR.

Zgodnje življenje in politčno vstopanje

Pieck se je kot mlad udeleževal delavskega gibanja in se politično oblikoval v socialističnem okolju konca 19. in začetka 20. stoletja. Aktivno je sodeloval v sindikalnem in revolucionarnem gibanju, kar ga je pripeljalo v stik z Ligo Spartak in pozneje v vrstice Komunistične partije. Njegovo zgodnje delovanje je postavilo temelje za kasnejšo vlogo v komunistični politiki v času Weimarske republike in po njej.

Aktivnost v času Weimarske republike in med obema vojnama

V času Weimarske republike je Pieck deloval kot predstavnik KPD v regionalni in državni politiki: med letoma 1921 in 1928 je bil poslanec pruskega deželnega zbora, nato pa med letoma 1928 in 1933 poslanec Reichstaga. V tem obdobju je zastopal komunistične stališča v parlamentu in sodeloval pri političnih bitkah za vpliv na nemško delavstvo in opozicijo do vzpona nacizma.

Preganjanje, izgnanstvo in vrnitev

Po potrditvi nacistične oblasti ter prepovedi komunistične stranke leta 1933 so bili vodilni komunistični politiki preganjani, mnogi so končali v zaporih ali so pobegnili v izgnanstvo. Pieck je preživel obdobje nacistične vladavine v izgnanstvu in v tesnem stiku s sovjetskimi oblastmi sodeloval z nemškimi komunističnimi izgnanci. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnil v območje pod sovjetskim nadzorom, kjer je imel pomembno vlogo pri organizaciji nove politične ureditve v vzhodni Nemčiji.

Vloga v NDR

Po vojni je Pieck soustanovil SED (1946) in bil prvih nekaj let njeno vrhovno politično ime skupaj z Ottom Grotewohlom. Leta 1949 je postal formalni predsednik ustanovljene Nemške demokratične republike (NDR) – položaj, ki ga je zasedal do svoje smrti. Njegova funkcija je bila predvsem protokolarna in reprezentativna; dejanska oblast je v veliki meri ostala v rokah vodstva stranke, zlasti generalnega sekretarja SED Waltra Ulbrichta in drugih partijskih funkcionarjev.

Smrt, spremembe v ureditvi in dediščina

Pieck je umrl 7. septembra 1960 v Berlinu. Po njegovi smrti je bila funkcija predsednika NDR ukinjena in jo je nadomestil kolektivni organ, Državni svet (Staatsrat), ki je dodatno utrdil prevlado strankinega vodstva. V času obstoja NDR je bil Pieck pogosto predstavljan kot simbol enotnosti in kontinuitete revolucije; številne ulice, šole in ustanove so bile po njem poimenovane. Po germanizaciji in poznejši nemški ponovni združitvi so mnoga takšna poimenovanja izginila ali bila spremenjena, vendar ostaja Pieck zgodovinska figura, povezana s formativnim obdobjem vzhodne Nemčije in s prehodom komunistične politike iz izgnanstva v oblast.

Ocena: Wilhelm Pieck je zgodovinsko viden kot dolgoletni funkcionar nemosrskega komunističnega gibanja in kot prvi ter edini predsednik NDR. Njegova vloga je bila prepletena z lojalnostjo do sovjetske politike in z institucionalno močjo SED; v javnem pogledu je predstavljal stabilno, a v veliki meri protokolarno glavo države v političnem sistemu, kjer je bila odločilna moč v stranki.