Spartakova liga (Spartakusbund): marksistično gibanje v Nemčiji 1918–1919

Spartakova liga (nemško Spartakusbund) je bilo marksistično revolucionarno gibanje v Nemčiji med prvo svetovno vojno.Liga je bila poimenovana po Spartaku, vodji največjega upora sužnjev v rimski republiki. Skupino so ustanovili Karl Liebknecht, Rosa Luxemburg, Clara Zetkin in drugi. Liga se je pozneje preimenovala v Kommunistische Partei Deutschlands (KPD). Leta 1919 se je pridružila Kominterni. Najbolj dejavna je bila med nemško revolucijo leta 1918. Liga je s svojim časopisom Spartakova pisma želela sprožiti revolucijo.

Izvor in razvoj

Spartakova liga se je porodila iz nasprotovanja prve svetovne vojne in iz razočaranja nad politiko vodstva Socialdemokratske stranke Nemčije (SPD), ki je podprla vojaške proračune. Njeni ustanovitelji so izhajali iz levičarskega krila socialističnega gibanja in so že pred vojno sodelovali v mednarodnem socialističnem premiku. V konfliktu z vodstvom SPD so oblikovali samostojno skupino, ki je glasno nasprotovala militarizmu, predsodkom in socialni nepravičnosti.

Cilji in dejavnosti

Glavni cilji Spartakove lige so bili:

  • priprava proletarske revolucije in vzpostavitev državne oblasti delavskih svetov (Räte),
  • odpor proti vojni in poziv k uporu proti militarizaciji družbe,
  • organisirano delo med delavci, vojaškimi internimi odbori in revnimi sloji prebivalstva preko stavk, demonstracij in političnega izobraževanja.
    • Liga je izdajala propagandna gradiva, organizirala javne govore, sestanke in delavske akcije ter poskušala povezati različne revolucionarne skupine po Nemčiji. Poleg Spartakova pisma so njeni člani sodelovali tudi pri vzpostavitvi novega partijskega lista Die Rote Fahne (Rdeča zastava), ki je postal pomembno glasilo komunističnega gibanja.

    Nemška revolucija in Spartakusov upor

    Po koncu prve svetovne vojne in ob razmahu nemške revolucije konec leta 1918 je Spartakova liga aktivno sodelovala v oblikovanju delavskih in vojnih svetov. Konflikti med zmernejšimi socialdemokrati in bolj radikalnimi revolucionarji so se stopnjevali. V začetku januarja 1919 je prišlo do oboroženega upora v Berlinu, znanega kot Spartakusov upor (Spartakusaufstand), ki ga je potisnil v ospredje poskus vzpostavitve oblastništva delavcev. Upor je bil hitro in krvavo zatrt s strani vlade pod vodstvom SPD, ki je uporabila prostovoljne paravojaške enote (Freikorps). Več pomembnih voditeljev, med njimi Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht, je bilo aretiranih in ubitih 15. januarja 1919, kar je postalo označevalni dogodek v zgodovini nemškega levice.

    Posledice in pomen

    Zgodba Spartakove lige ima več pomembnih posledic:

  • Brutalna zatrtje upora in umor njenih voditeljev sta poglobilita razkol med zmernejšo socialno demokracijo in revolucionarno levo ter prispevala k dolgotrajni polarizaciji nemške politike.
  • Kljub zatrtju je izgorevanje Spartakusovega gibanja prispevalo k ustanovitvi in konsolidaciji Komunistične partije Nemčije (KPD), ki je v naslednjih desetletjih ostala pomembna politična sila v Nemčiji.
  • Simbolika in ideje Spartakusa so imele velik vpliv na evropsko in svetovno komunistično gibanje ter so postale del kulturnega in političnega spomina na boj proti vojnemu imperializmu in socialni neenakosti.

    • Opombe o terminologiji in virih

    V literaturi se ime skupine pojavlja v nemški različici Spartakusbund ali slovenski prevedeni obliki Spartakova liga. Zaradi hitrih premikov v letih 1918–1919 in zaradi notranjih delitev znotraj nemške levice obstajajo različna ocenjevanja o vlogi in odgovornosti posameznih akterjev; zgodovinski viri vključujejo tako dokumente same skupine, časopisne zapise tistega časa kot tudi kasnejše analize zgodovinarjev.

    Znani člani

    • Leo Jogiches
    • Paul Levi
    • Karl Liebknecht
    • Rosa Luxemburg
    • Julian Marchlewski

    AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3