Ženska v zlatu 2015 biografski film Marie Altmann in Klimtov Portret Adele

Woman in Gold je britanski dramski film iz leta 2015. Film temelji na resnični zgodbi Marie Altmann, ki zdaj živi v Los Angelesu.

Altmannova se je skoraj deset let borila proti avstrijski vladi, da bi dobila nazaj znamenito sliko njene tete, Portret Adele Bloch-Bauer I, Gustava Klimta.Altmannova je svojo pravno bitko prenesla na vrhovno sodišče Združenih držav Amerike. To je v zadevi Republika Avstrija proti Altmannovi (2004) odločilo v njeno korist.

Film je bil predvajan v sekciji Berlinale Special Galas na 65. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu.

Vsebina filma

Woman in Gold pripoveduje o Marii Altmann in njeni pravni bitki za vrnitev družinskega premoženja, predvsem slavnega Portreta Adele Bloch-Bauer, ki ga je leta 1907 naslikal avstrijski slikar Gustav Klimt. Film sledi Altmannovi v poznih letih življenja, ko se odloči znova stopiti v boj proti avstrijski državi, ter prikazuje njeno sodelovanje z ameriškim odvetnikom, ki ji pomaga izpodbijati lastništvo priznanega dela umetnosti, ki je bilo po drugi svetovni vojni v državnem muzeju v Avstriji.

Zgodovinski in pravni kontekst

Portret Adele Bloch-Bauer I je bil eno najbolj prepoznavnih Klimtovih del in je imel izjemno vrednost tako umetniško kakor tudi osebno za družino Altmann. Med drugo svetovno vojno so nacisti zaplenili številna umetniška dela, lastnica slike pa je bila Judinja; po vojni je delo ostalo v avstrijskih državnih zbirkah oziroma muzeju. Maria Altmann je v ZDA leta 1938 pobegnila pred nacističnim preganjanjem in se vnovič lotila zahtevka za restitucijo šele desetletja pozneje.

Ključni pravni premik je bila odločitev Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Republic of Austria v. Altmann (2004), zaradi katere je bilo mogoče tožiti tujo državo v ameriških zveznih sodiščih po Zakonu o tujih državljanih in imuniteti (Foreign Sovereign Immunities Act). To je odprlo pot za nadaljnje postopke in arbitražo, po kateri so bila nekatera dela vrnjena družini Altmann.

Nastop, ustvarjalci in produkcija

V glavni vlogi Marie Altmann nastopa Helen Mirren, ki je bila kritiško dobro sprejeta zaradi svoje upodobitve starejše, čvrste in čustveno kompleksne žene, ki vztraja pri zahtevku po pravici. V filmu pomembno vlogo odigra oseba, ki Marii pomaga pri pravnem postopku, kar poudari spopad generacij, izkušnje preteklosti in pravna strokovnost.

Film je režiral Simon Curtis, scenarij pa temelji na resničnih dogodkih in dokumentarnih virih o primeru Altmannove in izročilu temu primeru. Produkcija in snemanje sta poskušala obuditi tako intimno družinsko zgodbo kot širše vprašanje restitucije umetniških del, ukradenih med nacizmom.

Sprejem, vpliv in posledice

Woman in Gold je bil na Berlinalu predstavljen kot del selekcije Berlinale Special Galas in je vzbudil pozornost širše javnosti za zgodbo o restituciji umetnin. Kritiki so pogosto pohvalili Helen Mirrenovo izvedbo, medtem ko so ocene filma kot celote variirale — nekateri so poudarjali pomen zgodbe in osebno dimenzijo, drugi pa so kritizirali poenostavitve zgodovinskih in pravnih podrobnosti ali filmske odločitve.

Po uspehu pravnega primera je Portret Adele Bloch-Bauer I na koncu zapustil avstrijske zbirke; v letu 2006 je bil prodan ameriškemu zbiratelju Ronaldu Lauderju in nameščen v muzeju Neue Galerie v New Yorku, kjer je postal dostopen širši javnosti. Vrnitve in prodaje tega dela so sprožile širše razprave o restituciji umetnin, pravici do lastnine in moralnih obveznostih držav glede kulturnih dobrin, pridobljenih v času vojne.

Pomembnost in zapuščina

Film ni le filmska upodobitev posamezne pravne bitke, temveč tudi prikaz, kako osebne zgodbe in zgodovina prežijo v sodobnem svetu ter kako pravni sistemi lahko vplivajo na kulturno lastnino. Zadeva Altmann je postala referenčna točka v mednarodnih razpravah o restitucijah in je spodbudila nadaljnje preglede lastništva umetniških del, ki so bila v času vojn nezakonito pridobljena.

Opomba: Ta članek povzema dejstva, predstavljena v filmu Woman in Gold in zgodovinsko-pravne okoliščine primera Marie Altmann. Za podrobnejše pravne podatke in natančne navedbe sodnih odločb je priporočljivo preučiti sodne zapise in strokovne vire.

Oddaja

  • Helen Mirren kot Maria Altmann
    • Tatiana Maslany kot mlada Maria Altmann
  • Ryan Reynolds kot Randol (Randy) Schoenberg
  • Daniel Brühl kot Hubertus Czernin
  • Katie Holmes kot Pam Schoenberg
  • Max Irons kot Fredrick "Fritz" Altmann
  • Charles Dance kot Sherman
  • Elizabeth McGovern Florence-Marie Cooper
  • Jonathan Pryce kot William Rehnquist, predsednik vrhovnega sodišča ZDA (SCOTUS)
  • Moritz Bleibtreu kot Gustav Klimt
  • Antje Traue kot Adele Bloch-Bauer
  • Frances Fisher, gospa Schoenberg, Randolova mati
  • Tom Schilling kot Heinrich
  • Anthony Howell kot mlajši uradnik
  • Allan Corduner kot Gustav
  • Henry Goodman kot Ferdinand
  • Olivia Silhavy kot Elisabeth Gehrer
  • Justus von Dohnányi kot Toman, predstavnik galerije Belvedere
  • Richard Reid kot sodni poročevalec
  • Ludger Pistor kot Wran
  • Joseph Mydell kot sodnik Clarence
  • Stephen Greif kot Bergen

Proizvodnja

15. maja 2014 je Tatiana Maslany dobila glavno vlogo mlajše različice lika Helen Mirren, ki se pojavi v retrospektivah druge svetovne vojne. 29. maja se je igralski zasedbi pridružila tudi Katie Holmes. Pridružili so se tudi Elizabeth McGovern, Charles Dance in Max Irons. 9. julija 2014 se je pridružila Frances Fisher, ki je igrala mater lika Ryana Reynoldsa.

Sprejem

Film je izšel aprila 2015. Prejel je mešane ocene. V blagajni je zaslužil več kot 35 milijonov dolarjev. Rotten Tomatoes je film ocenil z 52 %. Metacritic je film ocenil z 51 %, kar pomeni "mešane ali povprečne" ocene. Spletna stran Rogerja Eberta, RogerEbert.com, je filmu dodelila dve zvezdici in pol. Rex Reed iz New York Observerja je Žensko v zlatu označil za "izjemno ljubezensko zgodbo, ki se je spremenila v zgleden film o nekem nemškem Judu".


AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3