Wushu: definicija kitajskega borilnega športa — taolu, sanda, zgodovina

Wushu: od tradicionalnih kitajskih kitajskih borilnih veščin do sodobnega športa — taolu, sanda, zgodovina, spektakularne tehnike in svetovna tekmovanja IWUF.

Wushu je šport, ki izhaja iz tradicionalnih kitajskih borilnih veščin. Nastal je na Kitajskem po letu 1949. Ustanovljen je bil z namenom nacionalizacije vadbe tradicionalnih kitajskih borilnih veščin. Na večino tekmovanj so vplivale borilne veščine. To so ustvarili vladni odbori. Wushu je postal mednarodni šport prek Mednarodne federacije Wushu (IWUF). IWUF vsaki dve leti organizira svetovno prvenstvo v wushuju. Prvo svetovno prvenstvo je bilo leta 1991 v Pekingu, na katerem je zmagal Yuan Wen Qing.

Tekmovalni wushu sestavljata dve disciplini: taolu (套路; oblike) in sanda (散打; sparing). Taolu vključuje vzorce borilnih veščin in vrsto gibov. Ti se ocenjujejo in točkujejo v skladu s posebnimi pravili. Gibi so lahko položaji, udarci, udarci, ravnotežja, skoki, zamahi in meti. Tekmovalni obrazci imajo časovne omejitve, ki so lahko od 1 minute, 20 sekund do več kot 5 minut. Sodobni tekmovalci wushuja se usposabljajo za zračne tehnike, kot so 540 in 720 ter celo 900-stopinjski skoki in udarci.

Sanda (včasih imenovana sanshou ali Lei tai) je sodobna borilna metoda in šport. Nanj so vplivali tradicionalni kitajski boks, kitajska rokoborba in drugi kitajski prijemi. Sanda ima vse borilne značilnosti wushuja. Sanda je podobna kickboxingu ali muay thaiju. Vendar vključuje več tehnik prijema. Tekmovanja v boju sanda pogosto potekajo skupaj s tekmovanji v taolu ali formi.

Zgodovina in razvoj

Wushu kot sodobna urejena veja kitajskih borilnih veščin se je začel razvijati v drugi polovici 20. stoletja, ko so kitajske oblasti izvedle sistematizacijo in standardizacijo gibov z namenom ohranjanja in predstavljanja bogate tradicije borilnih veščin v sodobni obliki. Organizacijsko in tekmovalno strukturo je razvil državni športni sistem, kasneje pa je bil wushu promoviran tudi na mednarodni ravni preko IWUF, kar je omogočilo širjenje sporta zunaj Kitajske.

Disciplini: taolu in sanda

• Taolu (套路) — koreografirane oblike oziroma vzorci gibov, ki vključujejo natančno izvedbo tehnik, estetiko, moč, hitrost in izraznost. Taolu obsegajo tako bogoje (bare-handed) kot orožne discipline.
• Sanda / Sanshou (散打) — tekmovalni kontaktni boj, kjer so dovoljene udarci z rokami in nogami, meti in nekatere prijeme. Sanda združuje udarjalne in grappling elemente, tekmovanja pa potekajo na posebnih platformah (lei tai) ali v ringih.

Taolu: vrste, ocenjevanje in oprema

Taolu se običajno deli na več stilskih in tehničnih sklopov. Pogoste skupine so:

• Changquan (dolgi slog) — hiter, razprostrt slog s poudarkom na velikih hitrih gibih in skokih.
• Nanquan / Nandao / Nangun (južni slog) — poudarek na močnem, stabilnem stisku in kratkih eksplozivnih gibih.
• Taijiquan (tai chi) — počasnejši, z večjo pozornostjo na tekoče prehode, ravnotežje in notranjo kontrolo.
• Orožne discipline — daoshu (sabljanje), jianshu (meč), gunshu (palica), qiangshu (kopje) ipd.

Ocena v taolu temelji na več kriterijih: pravilnosti izvedbe, estetiki, moči, hitrosti, stabilnosti, glasbeni skladnosti (če se uporablja) in na dodanih elementih zahtevnosti (difficulty marks), ki vključujejo akrobatske skoke, rotacije in zahtevne prijeme. Sodniki dodelijo osnovno oceno in nato prištejejo ali odštejejo točke glede na izvedbo in napake (npr. izguba ravnotežja, stopanje iz konkurence, prevelika odstopanja od predpisane tehnike).

Tekmovalci v taolu nosijo tradicionalne kostume, ki so oblikovani tako, da poudarijo linije gibanja; v treningu pa se uporablja tudi zaščitna oprema pri vadbi zahtevnih skokov ali orožij.

Sanda: pravila, potek boja in varnost

Sanda je kontaktni šport s številnimi varnostnimi protokoli. Osnovne značilnosti:

• Tehnike: udarci z rokami in nogami, meti, podrezovanja in določeni prijemi. Nekatere tehnike (npr. udarci komolcev ali določeni udarci v kolena) so v nekaterih tekmovanjih omejene ali prepovedane.
• Format tekme: običajno sestavljena iz 2–3 rund po 2–3 minute s krajšimi odmori. Št. rund in trajanje se lahko razlikujeta glede na stopnjo tekmovanja.
• Oprema: bojovalci uporabljajo rokavice, čelade, zaščito za prsa (pri ženskah in pri mlajših tekmovalcih), ustnike in zaščito za genitalije. Pri profesionalnih tekmah je oprema lahko prilagojena.
• Ring / lei tai: tekme se lahko odvijajo na dvignjeni ploščadi (lei tai) ali v standardnem boksarskem ringu; ravnotežje in meti so zato pogosto odločilni.
• Tehtne kategorije: tekmovalci so razdeljeni po teži, kar zagotavlja poštenost in varnost dvobojev.

Sistema točkovanja upošteva čistoto in učinkovitost udarcev, uspešne mete in nadzor nad nasprotnikom; zmaga je možna s točkami, nokavtom ali tehnično predajo/pomanjkanjem nadaljnje borbe zaradi poškodb ali izključitve.

Trening, tehnike in fizične zahteve

Trening wushuja združuje več komponent:

• Tehnični trening: vadba osnovnih udarcev, blokov, metov, oblik in orožij.
• Gibčnost in ravnotežje: raztezanje, vaje za fleksibilnost (sploh pri taolu z visokimi kicki in skoki).
• Akrobatski trening: učenje vrtenj, rotacij in skokov (540, 720, 900 stopinj) v kontroliranih pogojih.
• Kondicija in moč: specifične vaje za eksplozivnost in vzdržljivost.
• Sparingi in borilna praksa: za sanda tekmovalce so sparingi ter razvoj taktičnega razmišljanja ključni.

Wushu zahteva kombinacijo estetskih sposobnosti in borilne učinkovitosti; športniki pogosto preživijo leta za izpopolnjevanje gibov in tehnike.

Mednarodni vpliv in kultura

Wushu ni le tekmovalni šport, temveč tudi kulturni izraz kitajske tradicije. Predstavlja most med tradicionalnimi veščinami in sodobnim športom ter ima pomembno vlogo v uprizoritvenih umetnostih in filmih. Znani praktikanti in zvezdniki, ki so imeli oz. imajo izkušnje z wushujem (npr. v filmski industriji), so pomagali širiti priljubljenost wushuja po svetu.

Čeprav wushu trenutno ni oficijelna olimpijska disciplina, je dosegel močno mednarodno prisotnost preko IWUF, svetovnih prvenstev, regionalnih tekmovanj in posebnih turnirjev ob priložnostih največjih športnih dogodkov. Poleg tekmovalnega vidika wushu prispeva tudi k ohranjanju zgodovinskih stilov in kot umetniška disciplina privablja izvajalce in občinstvo po vsem svetu.

Pomembne opombe

• Pri začetku vadbe je priporočljivo poiskati usposobljenega trenerja, ki poskrbi za pravilno tehniko in varnost.
• Za tekmovanja veljajo stroga pravila in predpisi, vključno z doping nadzorom in standardi opreme.
• Wushu ponuja širok spekter možnosti — od rekreativne vadbe in performansa do vrhunskega tekmovalnega športa — zato ga lahko prilagodite svojim željam in zmožnostim.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je wushu?

V: Kdo je ustvaril wushu?

V: Kako je wushu postal mednarodni šport?

V: Kateri sta dve disciplini tekmovalnega wushuja?

V: Kaj vključuje taolu?

V: Kako dolgo lahko traja taolu na tekmovanjih?

V: Čemu je podobna sanda?

Išči po črki