Kickboxing: definicija, zgodovina in pravila

Kickboxing je opisni izraz za borilne veščine, ki so podobne boksu, vendar se pri njih za udarce uporabljajo tako noge kot roke. Kickboxing se lahko izvaja za splošno zdravje ali kot borilni šport. Beseda kickboxing predstavlja sklop disciplin ali borilnih športov, pri katerih se uporabljajo noge in pesti. Kickboxing je zlasti ena od disciplin boksa, ki so ga najprej razvili Japonci, nato pa Severnoameričani. Obstajajo različne vrste kickboxinga; najbolj priljubljena oblika je tista, pri kateri so dovoljeni udarci samo v glavo in trup, medtem ko so nekatere druge različice bolj odprte in dovoljujejo tudi udarce v noge, kolena ali celo komolce (odvisno od pravil).

Zgodovina

Sredi leta 1960 je Japonec Kurosaki, ki je treniral karate kyokushinkai, odpotoval na Tajsko, kjer je odkril tajski boks. Ko se je vrnil na Japonsko, se je odločil združiti svoje tehnike karateja s tajskim boksom, pri čemer je odstranil udarce s komolci (Američani so odstranili tudi udarce s koleni), in tako se je rodil nov šport, imenovan "kickboxing". Ta razvoj je dal ime in obliko sodobnemu kickboxingu, ki je skozi 1970. in 1980. hitro pridobival priljubljenost v Aziji, Evropi in Severni Ameriki.

Med ne-Japonci, ki so dosegli več uspehov, je treba posebej omeniti Francoza Christiana Guillauma, ki je leta 1969 dosegel štiri zmage in dva remija, ter Američana Bennyja "The Jet" Urquideza, ki je leta 1977 v štirih rundah premagal Tatsuyukija Suzukija.

Leta 1973 sta Urquidez in Howard Hanson ustanovila W.K.A. (World Karate Association), ki je po letih zamenjala "K" iz karateja za Kick-Boxing. V naslednjih desetletjih so nastale še druge organizacije in tekmovalne serije (npr. K-1 v začetku 1990-ih, kasneje GLORY in druge), kar je pripomoglo k standardizaciji pravil in večji profesionalizaciji športa.

Pravila in različice

Kickboxing ni enotna disciplina — obstaja več pravilnih sistemov, ki se razlikujejo po dovoljeni tehniki in taktiki. Najpomembnejše različice:

• Full Contact (ameriški kickboxing) – običajno dovoljeni udarci z rokami in nogami nad pasom, pogosto brez udarcev v stegno.
• Low Kick – podobno Full Contactu, vendar so dovoljeni tudi udarci na stegna nasprotnika (low kicks).
• K-1 pravila – zelo priljubljena profesionalna pravila: dovoljeni so udarci z rokami in nogami, tudi kolenski udarci; klinč je pogosto omejen (kratek), komolci pa praviloma prepovedani.
• Muay Thai / thai-boxing – ločena, vendar sorodna disciplina, kjer so običajno dovoljeni komolci, kolena in podaljšan klinč; kickboxing različice so se iz tajskega boksa delno razvile in hkrati omejile nekatere tehnike.

Osnovna tekmovalna pravila vključujejo število rund (npr. amatersko 3 x 2–3 minute, profesionalno 3–5 ali več rund), tehtne in starostne kategorije ter kriterije za zmago (točkovanje, nokaut, tehnični nokavt). Sodniki vrednotijo učinkovitost udarcev, nadzor borbe, obrambne sposobnosti in poškodbe nasprotnika. Prepovedane so poteze, ki ogrožajo varnost (grizenje, vlečenje, udarci v zadnjico, zadnji del glave ipd.).

Oprema in varnost

• Glavne zaščitne naprave: rokavice (različne teže glede na tekmovanje), ščitnik za zob, ščitnik za genitalije (cup), ščitniki za goleni (pri amaterjih tudi ščitniki za stopala), pogosto tudi zaščitna čelada pri amaterskih tekmovanjih.
• Trening vključuje ogrevanje, tehniko udarcev, sparing z nadzorom, kondicijsko in gibljivostno pripravo ter delo na padcih in obrambi.
• V amaterskih pravilih je poudarek na varnosti: uporaba zaščitne opreme in omejenih kontaktnih situacij zmanjšuje tveganje poškodb.

Tekmovanja in organizacije

Različne organizacije so vplivale na razvoj in promocijo kickboxinga: W.K.A. (World Karate Association / pozneje Kick-Boxing), ISKA, WAKO (World Association of Kickboxing Organizations) ter profesionalne lige, kot so K-1 in GLORY. Amaterske in profesionalne veje imajo ločena pravila in sistem licenciranja sodnikov in trenerjev.

Koristi in trening

Kickboxing ponuja številne koristi: izboljšuje kondicijo, moč, koordinacijo, hitrost in gibljivost. Je tudi učinkovita oblika samoobrambe in mentalne discipline, saj zahteva taktiko, koncentracijo ter samozavest. Voden in postopni trening zmanjša tveganje poškodb in poveča dolgoročne koristi za zdravje.

Znani borci

Med najbolj prepoznavnimi osebnostmi kickboxinga so Rob Kaman, Benny Urquidez, Dennis Alexio, Ernesto Hoost in Marek Piotrowski. Vsak je prispeval k razvoju športa v svoji eri: nekateri so bili pionirji, drugi pa so postavili standarde profesionalnega tekmovanja.

Kickboxing je torej dinamičen in raznolik borilni šport, ki združuje tehnike različnih tradicij. Pravila in slog se razlikujejo glede na organizacijo in dogodek, zato je pri začetku treniranja pomembno, da se vajenec seznani z določenimi pravili in opremo, ki jih uporablja njegov klub ali liga.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je kickboxing?

V: Kako je nastal kickboxing?

V: Kdo so nekateri znani kickboxerji?

V: Katere vrste udarcev so dovoljene v najbolj priljubljeni obliki kickboxinga?

V: Kdaj je bila ustanovljena Svetovna karate zveza (W.K.A.)?

V: Kdo je bil eden od prvih Nejaponcev, ki so dosegli uspeh v kickboksu?

Išči po črki