Laser tag (lasersko označevanje): definicija, tehnologija in zgodovina

Laser tag danes poznamo predvsem kot zabavno taktično igro, vendar izvira iz vojaških vaj in simulacij. V zgodnjih vojaških sistemih niso bili povezani strelniki in tarče, kar je pomenilo, da je lahko streljajoči nadaljeval streljanje tudi potem, ko mu je bil dodeljen zadetek. Ena od težav je bila tudi enostavna ponovna aktivacija paketov (respawn), s čimer je igralec v bistvu pridobil »drugo življenje«, kar na pravem bojišču ni sprejemljivo.

Definicija

Laser tag (slovensko pogosto: lasersko označevanje) je igra oziroma simulacija spopada, v kateri igralci izmenično "streljajo" z napravami, ki oddajajo infrardeče signale, medtem ko ciljne enote na telesu beležijo zadetke. Igra je zasnovana za varno, neinvazivno in pogosto tekmovalno zabavo, primerna za notranje arene, zabavišča ali prostorske zunanje akcije.

Tehnologija

Čeprav ime nakazuje uporabo laserjev, sistemi za lasersko označevanje običajno ne uporabljajo nevarnih laserskih žarkov. Namesto tega se uporabljajo infrardeče diode LED, pogosto usmerjene z lečami ali majhnimi ogledali, ter elektronika, ki modulira in kodira signal. Glavne sestavine so:

• strelna enota ( »pištola« ali »fazer« ) z infrardečo oddajno diodo, pogosto s funkcijami za različne vrste strelov in moč;
• ciljne enote oziroma senzorji, nameščeni na jopičih, kapah ali trakih, ki zaznajo infrardeči signal;
• krmilna elektronika, ki prepozna pravilno moduliran/kodiran signal (da se izogne lažnim zadetkom iz okolice) in beleži zadetke;
• centralni računalnik ali brezžični sistem za zbiranje podatkov in vodenje rezultatov, pri komercialnih sistemih za upravljanje iger in statistik;
• vidni elementi (močna rdeča LED ali majhen varni laserski kazalnik) zgolj za pomoč pri ciljanu in vizualni učinek — ti običajno niso del detekcije zadetka.

Kako deluje

Ob pritisku na sprožilec modulirana infrardeča dioda pošlje kratek kodiran signal. Senzorji drugih igralcev prisluškujejo usmerjenemu infrardečemu signalu in, če se prepoznana koda ujema z veljavno obliko (npr. ustrezna moč, vrsta orožja, identifikator strele), enota zabeleži zadetek. Novejše naprave pogosto vključujejo tudi brezžične povezave, ki pošiljajo informacije v centralni strežnik — ta beleži število zadetkov, smrtnih primerov, time-outov in druge statistike, ter lahko upravlja pravila, življenja in respawn točke.

Zgodovina in razvoj

Laser tag se je razvil iz vojaških in policijskih treningov, kjer je bila potreba po varnih simulacijah streljanja. V zgodnjih različicah ni bilo napredne kodirne ali komunikacijske tehnologije, zato so bile napake pogoste — npr. lažni zadetki in možnost ponovnega vklopa enot. S pojavom digitalne elektronike so sistemi postopoma dobivali modulacijo signala, kodiranje, zaščito proti sončnim motnjam in centralno vodenje iger, kar je omogočilo komercialno popularizacijo v obliki zabaviščnih in arenskih iger v 1980-ih in 1990-ih ter nadaljnji razvoj do današnjih sofisticiranih sistemov.

Težave in izboljšave

Pri zgodnejših sistemih je bila velika težava zaznavanje splošne svetlobe — senzorji so lahko reagirali na močno sončno svetlobo ali druge vire infrardeče svetlobe, kar je povzročalo lažne zadetke. Moderni sistemi to rešujejo z modulacijo signala (specifično frekvenčno in digitalno kodiranje), filtri na senzorjih in boljšo usmeritvijo oddajnikov. Dodatna izboljšava je bila zamenjava preprostih senzorjev z omreženimi enotami, ki preverjajo pristnost signala in posredujejo podatke v centralo.

Varnost, pravila in različice

Laser tag velja za varno dejavnost, saj ne uporablja dejanskih strelnih orožij ali visokozmogljivih laserjev. Varnostne smernice vključujejo uporabo zaščitne opreme po potrebi, prepoved neposrednega fizičnega stika, spoštovanje pravil igre in nadzor osebja v komercialnih arenskih centrih. Obstaja več različic:

• zabavni arenski laser tag z igrami za otroke in odrasle;
• taktični sistemi, ki so bližje vojaškemu usposabljanju (z večjo natančnostjo in integracijo lokacijskih sistemov);
• zunanja in urban taktika (trekking, scenariji za odrasle);
• kombinacije z LARP/airsoft elementi, kjer se uporabljajo dodatna pravila, ovire in scenariji.

Zaključek

Laser tag je preprosta in varna igra z osnovnim konceptom detekcije infrardečih signalov, ki se je iz vojaških vaj razvila v priljubljeno zabavo. Tehnološki napredek — predvsem modulacija, kodiranje signala in brezžično upravljanje — je odpravil mnoge zgodnje težave, kot so lažni zadetki zaradi sonca ali neavtorizirani ponovni vklopi. Danes so sistemi raznoliki, od družinskih aren do zahtevnih taktičnih simulacij.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je lasersko označevanje?

V: Kaj igralci uporabljajo za streljanje pri laser tagu?

V: Ali se pri laser tagu uporabljajo pravi laserji?

V: Kako jopič zazna zadetek pri laserskem metanju?

V: Ali je laserski met varen šport?

V: Kakšen je namen ogledal pri laserskem metu?

V: Ali se lahko laserski tag igra na prostem?

Išči po črki