Latvija na olimpijskih igrah: zgodovina, udeležba in medalje

Latvija je bila prvič na olimpijskih igrah leta 1924. Potem ko je leta 1940 državo zasedla Sovjetska zveza, so bili latvijski športniki na olimpijskih igrah med letoma 1952 in 1988 del Sovjetske zveze. Po razpadu Sovjetske zveze in neodvisnosti Latvije leta 1991 se je država leta 1992 vrnila na olimpijske igre. Od takrat so bili na vseh igrah.

Latvijski nacionalni olimpijski komite je bil prvič ustanovljen leta 1922. Sedanji nacionalni olimpijski komite je Latvijski olimpijski komite, ki ga je Mednarodni olimpijski komite priznal leta 1991.

Zgodovina in politični kontekst

Latvija je v obdobju med obema vojnama nastopala kot samostojna država (1924–1936). Po drugi svetovni vojni in aneksiji s strani Sovjetske zveze so latvijski športniki nastopali v okviru sovjetske reprezentance vse do razpada SND. Neodvisna Latvija je svojo samostojno olimpijsko pot obnovila po letu 1991 in od zimskih in poletnih iger leta 1992 redno pošilja reprezentance na vsake igre.

Udeležba na poletnih in zimskih igrah

  • Poletne olimpijske igre: Latvija redno sodeluje od leta 1924 (z vmesnim premorom zaradi političnih sprememb). Po osamosvojitvi 1992 so latvijski športniki nastopili na vseh poletnih igrah.
  • Zimske olimpijske igre: Latvija sodeluje tudi na zimskih igrah; čeprav je število tekmovalcev običajno manjše kot na poletnih igrah, so bili dosežki na zimski sceni pomembni, zlasti v sankanju in bobu.
  • Delegacije in predstavljene discipline: Latvija pošilja majhne do srednje velike ekipe, ki pogosto tekmujejo v atletiki, dviganju uteži, kolesarstvu (zlasti BMX), metih (javelin), kot tudi v zimskih disciplinah: sankanje (sankaštvo), bob in skeleton.

Najboljši dosežki in medalje

Latvijski športniki so dosegli medalje tako na poletnih kot na zimskih igrah. Med najbolj prepoznavnimi uspehi so zlati naslovi v BMX, uspehi v atletiki (zlasti met kopja) in odlični rezultati v zimskih športih, kot je sankanje.

Med najbolj znanimi latvijskimi olimpijci so:

  • Māris Štrombergs – svetovno znan latvijski kolesar v disciplini BMX, ki je osvojil zlate medalje in izpostavil Latvijo v tej novi olimpijski disciplini.
  • Mārtiņš Rubenis – sankalec, katerega medalja na zimskih igrah je pomemben mejnik za latvinsko zimskosportsko zgodovino.
  • Drugi vidni tekmovalci – latvijski atletični meti (kopje), dviganje uteži in bobslej so področja, kjer so bili posamezni športniki vselej konkurenčni na najvišji ravni.

Medalni uspehi so prispevali k prepoznavnosti Latvije na mednarodni športni sceni in spodbujali rast športne infrastrukture ter mladinskega dela v teh disciplinah.

Latvijski olimpijski komite

Latvijski nacionalni olimpijski komite je bil že ustanovljen leta 1922, vendar je njegova moderna oblika (Latvijski olimpijski komite) dobila mednarodno priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja leta 1991, po ponovni osamosvojitvi. Komite skrbi za priprave reprezentanc, razvoj športa in sodelovanje z mednarodnimi športnimi organizacijami.

Pomen za državo in prihodnost

Olimpijske udeležbe so za Latvijo več kot le tekmovanja: predstavljajo priložnost za utrjevanje nacionalne identitete, promocijo športa med mladimi in izboljšanje infrastrukture. Latvija še naprej izpostavlja športe, v katerih ima tradicionalno močno bazo, hkrati pa podpira razvoj novih disciplin, kjer se lahko pojavijo naslednje generacije medaljnih upov.

Medalisti

Poletne olimpijske igre

Medalja

Ime

Igre

Šport

Dogodek

22 Silver

Jānis Daliņš

1932 Los Angeles

Atletika

Moška hoja na 50 km

22 Silver

Edvīns Bietags

1936 Berlin

Rokoborba

Moška grško-rimska borba v poltežki kategoriji

33 Bronz

Adalberts Bubenko

1936 Berlin

Atletika

Moška hoja na 50 km

22 Silver

Ivans Klementjevs

1992 Barcelona

Vožnja s kanuji

Moški C-1 na 1000 metrov

22 Silver

Afanasijs Kuzmins

1992 Barcelona

Streljanje

Moška 25-metrska pištola s hitrim strelom

33 Bronz

Dainis Ozols

1992 Barcelona

Kolesarjenje (cestno)

Moška posamična tekma

22 Silver

Ivans Klementjevs

1996 Atlanta

Vožnja s kanuji

Moški C-1 na 1000 metrov

11 Zlato

Igors Vihrovs

2000 Sydney

Gimnastika

Moške parterne vaje

22 Silver

Aigars Fadejevs

2000 Sydney

Atletika

Moška hoja na 50 km

33 Bronz

Vsevolods Zeļonijs

2000 Sydney

Judo

Moški lahki

22 Silver

Jevgenij Saproženko

2004 Atene

Gimnastika

Moški skok v višino

22 Silver

Vadims Vasiļevskis

2004 Atene

Atletika

Moški met kopja

22 Silver

Jeļena Rubļevska

2004 Atene

Sodobni peteroboj

Ženski posameznik

22 Silver

Viktors Ščerbatihs

2004 Atene

Dvigovanje uteži

Moška supertežka kategorija

11 Zlato

Māris Štrombergs

2008 Peking

Kolesarjenje (BMX)

Moški BMX

22 Silver

Ainārs Kovals

2008 Peking

Atletika

Moški met kopja

33 Bronz

Viktors Ščerbatihs

2008 Peking

Dvigovanje uteži

Moška supertežka kategorija

33 Bronz

Mārtiņš Pļaviņš - Jānis Šmēdiņš

2012 London

Odbojka na mivki

Moški turnir

11 Zlato

Māris Štrombergs

2012 London

Kolesarjenje

Moški BMX

Zimske olimpijske igre

Medalja

Ime

Igre

Šport

Dogodek

33 Bronz

Mārtiņš Rubenis

2006 Torino

Sani

Moški posamezniki

22 Silver

Andris Šics in Juris Šics

2010 Vancouver

Sani

Dvoboji

22 Silver

Martins Dukurs

2010 Vancouver

Skelet (šport)

Moški

Tabele z medaljami

Medalje po poletnih igrah

Igre

Zlato

Silver

Bronasta

Skupaj

1924 Pariz

0

0

0

0

1928 Amsterdam

0

0

0

0

1932 Los Angeles

0

1

0

1

1936 Berlin

0

1

1

2

1952-1988

kot del Sovjetske zveze

1992 Barcelona

0

2

1

3

1996 Atlanta

0

1

0

1

2000 Sydney

1

1

1

3

2004 Atene

0

4

0

4

2008 Peking

1

1

1

3

2008 London

1

0

1

2

Skupaj

3

11

5

19

Medalje po zimskih igrah

Igre

Zlato

Silver

Bronasta

Skupaj

1924 Chamonix

0

0

0

0

1928 St. Moritz

0

0

0

0

1932 Lake Placid

niso sodelovali

1936 Garmisch-Partenkirchen

0

0

0

0

1952-1988

kot del Sovjetske zveze

1992 Albertville

0

0

0

0

1994 Lillehammer

0

0

0

0

1998 Nagano

0

0

0

0

2002 Salt Lake City

0

0

0

0

2006 Torino

0

0

1

1

2010 Vancouver

0

2

0

2

Skupaj

0

2

1

3

Medalje po športu

Šport

Zlato

Silver

Bronasta

Skupaj

Gimnastika

1

1

0

2

Kolesarjenje

2

0

1

3

Atletika

0

4

1

5

Vožnja s kanuji

0

2

0

2

Sodobni peteroboj

0

1

0

1

Streljanje

0

1

0

1

Dvigovanje uteži

0

1

1

2

Rokoborba

0

1

0

1

Judo

0

0

1

1

Odbojka na mivki

0

0

1

1

Sani

0

1

1

2

Skelet

0

1

0

1

Skupaj

3

13

6

22


AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3