Donos: definicija, vrste in tveganja finančnih instrumentov

V ekonomiji je donos to, koliko denarja nekdo vsako leto dobi za to, da nekje pusti svoj denar. Za razliko od dividend podjetij je donosnost dokaj gotova, razen če pride do stečaja. To pomeni, da nekdo običajno že vnaprej ve, koliko denarja bo zaslužil s svojim donosom.

Donosi so lahko različni zaradi inflacije. Vendar pa običajno obstaja vrstni red, kateri instrumenti so najbolj tvegani in kateri najmanj: najmanj donosni so najmanj tvegani instrumenti, kot so državne obveznice, nato varni in "zajamčeni" instrumenti, kot so dolgoročne vloge, nato vloge čez noč in tako naprej do različnih občinskih in podjetniških obveznic. Izjemno tvegani instrumenti z visokim donosom se običajno imenujejo "junk bonds".

Kaj pomeni donos in kako ga merimo

Donosnost se običajno izraža v odstotkih na leto. Obstajajo različni načini merjenja donosa, odvisno od vrste instrumenta in namena merjenja:

• Nominalna donosnost: obrestna mera, ki je navedena v pogodbi (npr. kupon obveznice 5 %).
• Realna donosnost: nominalna donosnost zmanjšana za inflacijo (približno: realna ≈ nominalna − inflacija), kar kaže dejansko kupno moč pridobljenih sredstev.
• Trenutna donosnost (current yield): pri obveznici: letni kupon / trenutna tržiščna cena obveznice (npr. kupon 50 EUR pri ceni 900 EUR → 50/900 ≈ 5,56 %).
• Donosnost do zapadlosti (yield to maturity, YTM): upošteva vse bodoče kuponske izplačila in razliko med nakupno ceno in vrednostjo ob zapadlosti — to je bolj kompleksen, ampak bolj informativen pokazatelj dejanskega letnega donosa, če obveznico držite do zapadlosti.
• Efektivna letna donosnost (APY/effektivna obrestna mera): upošteva učinek obrestovanja v letu (kapitalizacijo).

Glavne vrste finančnih instrumentov po donosnosti in tveganju

Tipični vrstni red (od najmanj tveganih do bolj tveganih) vključuje:

• Državne obveznice razvitih držav (najmanj tvegane, običajno najnižji donosi).
• Skrbno urejene dolgoročne bančne vloge ter vloge z jamstvom (npr. depoziti pri zanesljivih bankah).
• Kratkoročne vloge in kratkoročni instrumenti (repo posli, trezorski računi).
• Občinske obveznice in investicijske podjetniške obveznice (srednje tveganje).
• Podjetniške obveznice z nižjimi bonitetami in visokodonosne obveznice.
• "Junk bonds" ali visokodonosne obveznice (visok donos zaradi večjega tveganja defaulta).
• Delnice (dividende niso zagotovljene; potencialno višji dolgoročni donosi, a tudi večja nihajnost).

Faktorski vplivi na donos

• Inflacija: zmanjšuje realno vrednost donosa; zato so za varčevanje v obdobjih visoke inflacije pomembni instrumenti, ki sledijo inflaciji (obveznice indeksirane na inflacijo).
• Kreditno tveganje: tveganje, da izdajatelj ne izplača obresti ali glavnice (povišano pri podjetniških in junk obveznicah).
• Obrestno tveganje: če tržne obrestne mere rastejo, tržna cena obveznic pade (in obratno) — pomembno pri daljših zapadlostih.
• Likvidnostno tveganje: koliko enostavno lahko prodate instrument brez večjega vpliva na ceno.
• Davki in stroški: neto donos je zmanjšan za davke in upravljavske/storitvene provizije.

Razlika med obrestmi in dividendami

Obresti na dolžniške instrumente (npr. obveznice, vloge) so običajno pogodbeno določene in izplačljive po predvidljivem razporedu — zato je donos pri teh instrumentih bolj gotov, razen ob stečaju izdajatelja. Nasprotno pa so dividende na delnice odvisne od poslovanja podjetja in niso zagotovljene; podjetje lahko razdeli več, manj ali nič, odvisno od dobička in politike razdeljevanja dobička.

Praktični primer izračuna

Imate obveznico z nominalno vrednostjo 1.000 EUR in letnim kuponom 5 % (letni kupon = 50 EUR). Če obveznico kupite za 900 EUR, je trenutna donosnost 50 / 900 ≈ 5,56 %. Če jo držite do zapadlosti in upoštevate vse kupončke in razliko do nominalne vrednosti, izračun YTM poda natančnejšo letno stopnjo donosa.

Donosovna krivulja in pričakovanja

Donosna krivulja (yield curve) prikazuje donosnosti obveznic z različnimi zapadlostmi istega izdajatelja. Normalna (naraščajoča) krivulja kaže višje donose pri daljših zapadlostih; obratna (inverted) krivulja je lahko znak pričakovane gospodarske recesije.

Kako obvladovati tveganja in izbrati ustrezen donos

• Določite svoj cilj (ohranjanje kapitala, redni prihodki, rast vrednosti) in invesitcijski horizont (kratkoročno, srednjeročno, dolgoročno).
• Razpršite naložbe med različne razrede sredstev (obveznice, depoziti, delnice, nepremičnine) za zmanjšanje posameznega tveganja.
• Upoštevajte inflacijo in davke pri oceni realne donosnosti.
• Pri naložbah v obveznice razmislite o kombinaciji kratko- in dolgoročne zapadlosti ter o morebitnih obveznicah, indeksiranih na inflacijo.
• Če niste prepričani, poiščite nasvet finančnega svetovalca.

Donos je torej temeljni pokazatelj, koliko lahko pričakujemo, da bomo zaslužili z določenim finančnim instrumentom. Razumevanje različnih meritev donosa, vplivov tveganj in kako se ti dejavniki medsebojno povezujejo, je ključno za smiselno odločanje o naložbah.

Išči po črki