Poskus državnega udara v Turčiji 15. julija 2016: vzroki, potek in posledice
V Turčiji je 15. julija 2016 prišlo do poskusa državnega udara, ko je skupina ljudi poskušala prevzeti oblast, ker se ni strinjala z načinom vodenja države s strani predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Domneva se, da je bila večina teh ljudi iz turške vojske. Več kot 100 ljudi je bilo ubitih, več kot 1 000 pa ranjenih. Na tisoče vojakov je bilo aretiranih, ker so se pridružili uporu ali iz drugih razlogov. Več sto jih je pobegnilo v Grčijo ali druge tuje države. V turških čistkah leta 2016 je bilo odpuščenih na tisoče učiteljev, sodnikov in drugih državnih uslužbencev.
Ozadje
Pred poskusom državnega udara so v Turčiji obstajale dolgotrajne politične napetosti in globoka polarizacija. Vlada pod vodstvom predsednika Erdogana je obtoževala gibanje, povezano z izseljenim duhovnikom Fethullahom Gülenom, da je vpleteno v organizacijo udara. Gülen in njegovi privrženci so bili obtoženi infiltracije v vojsko, sodstvo, policijo in izobraževalne ustanove — obtožbe, ki jih je vlada leta 2016 uporabila kot podlago za obsežne čistke in aretacije. Kritiki so opozarjali tudi na krčenje svobode medijev in neodvisnosti sodstva v letih pred poskusom.
Potek dogodkov 15. julija 2016
- V večernih in nočnih urah so delavci v vojski in posadke vojnih letal izvedli koordinirane akcije: tanke so premaknili na mostove v Istanbulu (med drugim na most na Bosporju, kasneje poimenovan Most 15. julija – Most mučenikov), vojaška letala so nadletavala dele Ankare, vključno s stavbo parlamenta, in poskušali prevzeti nadzor nad strateškimi lokacijami, kot so letališča in komunikacijski centri.
- Predsednik Erdogan je na izredni televizijski oddaji pozval državljane, naj se odpravijo na ulice in blokirajo vojaške enote; klic je dal prek video klica v živo, kar je prispevalo k hitri mobilizaciji civilistov. Množice so se soočile z oboroženimi enotami, kar je pripeljalo do hudih spopadov.
- Vse to je povzročilo zmedo, sporočanje prek družbenih omrežij in motnje v komunikacijah. Po nekaj urah bojev in delnem razkolu znotraj vojaških struktur se je upor začel sesuvati; veliko udeležencev je bilo aretiranih, nekateri so pobegnili iz države.
Posredovanje države in izredne razmere
Po neuspelem poskusu je turška vlada hitro uvedla ostre ukrepe. 20. julija 2016 je bila razglašena izredna razmere, ki so vladi podelile širše pooblastila. V naslednjih mesecih in letih so potekale obsežne čistke v javnem sektorju:
- Na tisoče vojakov, policistov, sodnikov in uradnikov je bilo suspendiranih ali odpuščenih.
- Več deset tisoč učiteljev, akademikov, novinarjev in zaposlenih v javnem sektorju je izgubilo službo ali bilo aretiranih kot del boja proti t. i. Gülenovim omrežjem.
- Zapirali so se mediji, izdali odpovedi za več novinarskih hiš in neodvisnih virov, kar je sprožilo opozorila mednarodnih organizacij za človekove pravice.
Pravni postopki, zahteve za izročitev in obtožbe
Turška vlada je za organizatorja poskusa obtožila gibanje Fethullaha Gülen-a in zanj zahtevala izročitev iz Združenih držav. ZDA in druge države so bile zaprosene za sodelovanje pri preiskavah in izročitvah, kar je sprožilo diplomatsko napetost. V Turčiji so sledili obsežni sodni postopki: več tisoč ljudi je bilo obtoženih v zvezi s poskusom udara ali članstvom v prepovedanih organizacijah, mnogi so bili obsojeni na dolge zaporne kazni.
Mednarodna reakcija in pomisleki glede človekovih pravic
Poskus udara je mednarodno obsodil velik del sveta — mnoge države in organizacije so izjavile podporo demokratično izvoljeni vladi. Hkrati pa so mednarodne organizacije za človekove pravice in nekateri vladni krogi izrazili resne pomisleke glede obsežnih aretacij, procesov in množičnih odpuščanj, opozarjajoč na pomanjkanje pravne varnosti, svobode medijev in neodvisnosti sodstva.
Dolgotrajne posledice
- Politične spremembe: Leta 2017 je sledil ustavni referendum, ki je priskočil predsedniku več izvršilnih pooblastil in spremenil politični sistem v Turčiji v predsedniški model — spremembe so bile predmet močnih razprav doma in v tujini.
- Družbeni vpliv: Poskus udara je poglobil družbeno polarizacijo in strah pred notranjim sovražnikom. Mnogi državljani so pod vplivom dogodkov zaupanje v institucije ocenili drugače, medtem ko so drugi menili, da so bili ukrepi nujni za varnost države.
- Gospodarske posledice: Negotovost in politična nestabilnost so začasno prizadele gospodarstvo, turistični sektor in turško liro, čeprav so kasnejše politike prispevale k stabilizaciji.
- Medijski in akademski vpliv: Zaprtje številnih medijev, aretacije novinarjev in odpuščanja v akademskem svetu so imeli dolgotrajne posledice za svobodo izražanja in raziskovalno okolje v državi.
Kratko povzetek
Poskus državnega udara 15. julija 2016 je bil prelomna točka v sodobni turški zgodovini. Čeprav je bil upor hitro zadušen in je vlada uspela obdržati oblast, so posledični ukrepi vodili v obsežne spremembe v državnem aparatu, pravočasne postopke in mednarodne polemike glede spoštovanja človekovih pravic ter demokratičnih norm. Učinki tega dogodka so se čutili še leta pozneje v politiki, pravu, medijih in družbeni klimi Turčije.
