Francoske predsedniške volitve 2017 so predsedniške volitve v Franciji, ki so potekale 7. maja 2017. Dosedanji predsednik François Hollande se je odločil, da se ne bo potegoval za drugi mandat, saj je imel nizke ocene podpore.

Glavni kandidati so Nicolas Dupont-Aignan iz stranke Debout la France, Marine Le Pen iz Nacionalne fronte, Emmanuel Macron iz stranke En Marche! , Benoît Hamon iz Socialistične stranke, Nathalie Arthaud iz stranke Lutte Ouvrière, Philippe Poutou iz Nove antikapitalistične stranke, Jacques Cheminade iz stranke Solidarnost in napredek, Jean Lassalle iz stranke Résistons!, Jean-Luc Mélenchon iz stranke La France insoumise, François Asselineau iz Ljudske republikanske unije in François Fillon iz stranke Republikanci.

23. aprila 2017 je Macron prejel 24 % glasov, Le Penova pa 21 %. V drugem krogu je Macron s 66 % glasov proti 34 % glasov Le Penove premagal z veliko prednostjo.

Potek volitev in ključne številke

Volitve so potekale po francoskem dvokrožnem sistemu: če noben kandidat v prvem krogu ne doseže večine, se v drugi krog uvrstita dva kandidata z največ glasovi. Prvi krog je bil 23. aprila 2017, drugi krog pa 7. maja 2017. V prvem krogu so se ob Macronu in Le Penovi močno uveljavili tudi François Fillon in Jean-Luc Mélenchon, vendar noben od klasičnih kandidatov glavnih strank ni uspel prekositi besedila o premiku volilnega telesa proti novim političnim silam.

Udeležba volivcev je bila visoka v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi volitvami, kar je odražalo veliko pozornost in negotovost volivcev. Rezultat drugega kroga je Macronu omogočil zmago s prepričljivo razliko, kar je pomenilo konec prvega predsedniškega mandata tradicionalnih glavnih strank (Socialisti in Republikanci) v najpomembnejši državni funkciji.

Kandidata: Macron in Le Pen — programi in pomen

Emmanuel Macron je ustanovil gibanje En Marche! leta 2016 kot centristično, proevropsko opcijo, ki je združevala volivce z leve in desne. V svojem programu je poudarjal gospodarske reforme, liberalizacijo trga dela, spodbujanje podjetništva, ohranjanje članstva v EU in krepitev evropske integracije.

Marine Le Pen je kot vodja Nacionalne fronte zastopala nacionalistično in evroskeptično politiko, fokusirala se je na vprašanja imigracije, varnosti ter prenos suverenosti z EU na nacionalno raven. Njena kandidatura je mobilizirala del volilnega telesa, ki je nezadovoljen z globalizacijo in položajem tradicionalnih elit.

Pomen izida in posledice

Zmaga Emmanuela Macrona je bila zgodovinska iz več razlogov:

  • Macron je postal najmlajši predsednik Francije v zgodovini (izvoljen pri 39 letih).
  • Rezultati so pokazali razpad tradicionalnega dvopolja; kandidata glavnih strank (Socialistična stranka in Republikanci) nista prišla v drugi krog, kar je pomenilo močno osvežitev francoske politike.
  • Po predsedniških volitvah so sledile še parlamentarnih volitve junija 2017, na katerih je gibanje En Marche! pridobilo veliko število sedežev v Narodni skupščini, kar je Macronu omogočilo izvedbo svojega reformnega programa.
  • Izid je imel tudi širše evropske posledice: zmaga proevropskega kandidata je pomirila nekatere skrbi o morebitnem šoku za EU, hkrati pa je opozorila na vzpone populizma in nacionalizma v Evropi.

V prihodnjih tednih in mesecih po volitvah je Macron oblikoval vlado in imenoval premierja ter začel uresničevati obljubljene reforme, medtem ko so se razprave o prihodnosti francoske in evropske politike še naprej intenzivirale.