Bilabialni trilček
Bilabialni trilček je soglasnik. Uporablja se v nekaterih govorjenih jezikih.
Mednarodna fonetična abeceda ta zvok predstavlja kot ⟨ʙ⟩. Simbol X-SAMPA zanj je B\.
V mnogih jezikih, ki vsebujejo dvoglasnik, se pojavlja le kot del prenasaliziranega dvoglasniškega stopa s trilčnim sproščanjem, [mbʙ]. Ta se je zgodovinsko razvil iz prenazaliziranega stopa pred relativno visokim zadnjim samoglasnikom, kot je [mbu]. V takih primerih so ti zvoki običajno še vedno omejeni na okolje naslednjega [u].
Obstaja tudi brezglasni alveolarni dvoglasnik ([t̪͡ʙ̥], včasih "tᵖ"), ki se ne uporablja pogosto. Najdemo ga v piranščini in iz nekaj besed v čapačurskih jezikih Wari' in Oro Win. Zvok se pojavlja tudi kot alofon labializiranega brezglasnega alveolarnega plosnika /tʷ/ abhazijskega in ubiškega jezika, vendar se v teh jezikih pogosteje uresničuje z dvojno artikuliranim stopom [t͡p]. V čapačurskih jezikih se [tʙ̥] pojavlja skoraj izključno pred zaobljenimi samoglasniki, kot sta [o] in [y].
Značilnosti
Značilnosti bilbialnega trilka:
- Njegovo obnašanje je triler. To pomeni, da ta zvok ustvarjamo tako, da usmerjamo zrak nad artikulator, da ta vibrira. V večini primerov ga najdemo le kot trilčni izpust prenazaliziranega stopa.
- Izdelujemo ga v dvobarvnem okolju. To pomeni, da ta zvok proizvajamo z obema ustnicama.
- Njegova fonacija je glasovna. To pomeni, da glasilke med artikulacijo vibrirajo.
- Je ustni soglasnik. To pomeni, da lahko zrak uhaja le skozi usta.
- Tega zvoka ne ustvarjamo z zrakom, ki teče čez jezik. Zato centralno-stranska dihotomija ni primerna.
- Mehanizem zračnega toka je pljučni. To pomeni, da ta zvok ustvarjamo tako, da potiskamo zrak izključno s pljuči in diafragmo, kot pri večini zvokov.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšen zvok predstavlja dvoglasni dvoglasni trilček?
O: Glasni dvoglasni trilček je soglasnik.
V: Katera je črka za ta zvok v mednarodni fonetični abecedi?
O: Črka za ta zvok v mednarodni fonetični abecedi je ⟨ʙ⟩.
V: Kakšen je simbol X-SAMPA za ta zvok?
O: Simbol X-SAMPA za ta zvok je B\.
V: Kako se je zgodovinsko razvil prenasalizirani dvoglasnik s trilčnim sproščanjem?
O: Prenazalizirani dvoglasnik s trilčnim sproščanjem se je zgodovinsko razvil iz prenazaliziranega stopa pred relativno visokim samoglasnikom, kot je [mbu].
V: V katerem okolju se ti zvoki običajno pojavljajo?
O: Ti zvoki so navadno še vedno omejeni na okolje, v katerem sledi [u].
V: Ali obstajajo še kakšni drugi zvoki, ki so povezani z dvoglasnim dvoglasnim trilkom?
O: Da, pojavlja se le kot del prenasaliziranega dvoglasnika s trilčnim sproščanjem, [mbʙ].
