Anna van Egmont (Grave, marec 1533 – Breda, 24. marec 1558) je bila članica ugledne in bogate nizozemske plemiške rodbine. Znana je predvsem kot prva žena Viljema Tihega, kasnejšega princa Oranskega. Bila je edini otrok Maximiliaana van Egmonda in Françoise de Lannoy ter ena najpomembnejših dedinj v Nizozemskih deželah v sredini 16. stoletja.
Posesti in nazivi
Anna je kot edinka podedovala številne posesti in naslove. Med njimi so bili naslovi grofice Lingen in Leerdam ter gospe Ijsselstein, Borssele, Grave, Cranendonck, Jaarsveld, Kortgene, Sint Maartensdijk in Odijk. Ker ni imela bratov, je bila tudi nosilka naziva grofica Burenska in gospa Egmondska. Zaradi teh dediščin je spadala med najbolj premožne in politično pomembne plemkinje svojega časa.
Poroka z Viljemom Tihim in družina
Leta 1551 se je v Burenu poročila z Viljemom Tihim. Poroka je bila strateško pomembna: z njo je Viljem pridobil naslove in premoženje svoje žene ter s tem povečal svoj družbeni in politični vpliv. Ana in Viljem sta imela tri otroke:
- Grofica Maria von Nassau (22. november 1553 – po 23. juliju 1555). Umrla je kot majhna deklica.
- Filip Viljem, princ Oranski (19. december 1554 – 20. februar 1618). Kot najstarejši sin je podedoval očetove in materine naslove; kasneje je bil pomembna figura v rodovnih razmerjih Oranžne hiše.
- Grofica Marija Nassauska (7. februar 1556 – 10. oktober 1616). Poročena z grofom Filipom Hohenloško‑Neuensteinskim; par je imel enega sina.
Smrt in pomen
Ana je umrla mlada, pri komaj 25 letih, 24. marca 1558 v Bredi. Pokopali so jo v Bredi. Kljub kratkemu življenju je bila njena vloga pomembna: kot premožna dedinja in prva žena Viljema Tihega je s svojim premoženjem in naslovi znatno prispevala k vse večjemu vplivu Oranžne hiše, kar je imelo dolgoročne posledice za zgodovino Nizozemskih dežel.
