Brigita Švedska ali Birgitta Birgersdotter (1303–23. julij 1373) je bila mistikinja, svetnica in ustanoviteljica redovne skupnosti, znane kot brigittinski red (Red Najsvetejšega Odrešenika). Rojena je bila v plemiški družini v pokrajini Uppland na Švedskem; njen oče je bil Birger Persson, pravnik in švedski državni uradnik.
Nekaj mesecev pred njenim rojstvom je mati doživela brodolom; mnogi so umrli, a mati je bila rešena s strani kraljevega brata. Po rešitvi se ji je v sanjah prikazalo, da je otrok v njenem trebuhu poseben — Božji dar. Brigita je od mladih let kazala globoko versko nagnjenost in željo po svetosti, vendar so jo kot mlado plemkinjo pri štirinajstih poročili z okoli osemnajst let starim Ulfom Gudmarssonom, kar je bilo v tistem času običajno. Z Ulfom je imela več otrok; med njimi je bila tudi Katarina (sv. Katarina iz Vadstene), ki je kasneje sledila materini duhovni poti.
Po smrti moža je Brigita začela voditi življenje, usmerjeno v molitev, dobrodelnost in vizije. Trdila je, da ji je Bog razodeval številna sporočila o Kristusovi strasti, krščanskem življenju in potrebi po reformi Cerkve. Ta razodetja so bila zabeležena in pozneje zbrana v delu, znanem kot Razodetja sv. Brigite (Revelationes), ki so bila hitro razširjena po Evropi in vplivala na srednjeveško pobožnost.
Brigita je ustanovila samostansko skupnost, v kateri naj bi delovale tako redovnice kot menihi, pod vodstvom opatice — posebnost brigittinskega reda. Glavno sedežnico reda je pozneje postal samostan v Vadsteni na Švedskem (Vadstena Abbey). Brigittinski red je imel strog redovni red in posebno skrb za reveže in bolne.
Po lastnih izkustvih in po navodilu, ki ga je pripisovala božanskim razodetjem, je Brigita večkrat odpotovala v Rim, kjer je preživela zadnja leta svojega življenja. Njena skupnost in red sta dobila uradno priznanje s strani papeža Urbana V. leta 1370, kar je omogočilo širjenje reda po Evropi. Brigita je prav tako javno spodbujala papeže in cerkvene voditelje k reformam in je na ta način vplivala na prizadevanja za vrnitev papeštva iz Avignona v Rim.
Sv. Brigita je umrla v Rimu leta 1373. Njeno življenje in razodetja so vodila k njeni kanonizaciji leta 1391; kasneje je bila imenovana tudi za eno izmed sozaščitnic Evrope. Njena godovni dan je 23. julij. Njeno duhovno zapuščino sestavljajo njena razodetja, ustanovljeni samostani brigittinskega reda, vpliv na srednjeveško pobožnost in vloga pri poskusih cerkvenih reform. Njeno življenje še danes navdihuje duhovnost, pokoro in družbeno skrb za uboge.