Cesarica Jitō (645–702): življenjepis in vladavina japonske cesarice

Cesarica Jitō (持統天皇, Jitō-tennō, 645 - 22. december 702) je bila 41. japonska cesarica po tradicionalnem zaporedju nasledstva.

Življenje in družinska ozadja

Jitō je živela v obdobju Asuka, času intenzivnih političnih in upravnih sprememb na Japonskem. Rojena je bila leta 645; zgodovinski viri, predvsem Nihon Shoki in Kojiki, ponujajo podatke o njenem izvoru in družinskih povezavah, vendar del teh virov vsebuje tudi legendarne elemente. Poznejše generacije so ji dodelile posthumno ime Jitō-tennō, ki ga uporabljamo danes.

Vladavina (686–697)

Jitōjeva vladavina se je začela leta 686, kmalu po smrti cesarja Tenmu, in končala leta 697. Kot cesarica je nadaljevala politiko centralizacije države, ki so jo začeli njeni predhodniki. Njena vladavina je bila obdobje utrjevanja državne ureditve, organizacije uprave in priprave pravnih predpisov, ki so pozneje sproducirali bolj dokončne ritsuryō kodekse.

Politične spremembe in reforme

Pod vodstvom Jitō so se nadaljevale reforme zemljiške in davčne ureditve ter prizadevanja za učinkovitejšo centralno upravo. V tem času so bile pripravljene in uvedene številne upravne prakse, ki so služile kot temelj za poznejše kodifikacije prava in uprave v 7. in začetku 8. stoletja. Zgodovinarji poudarjajo, da so bile mnoge pobude rezultat dolgoletnih prizadevanj več vladavin in svetovalcev, pri čemer je imela Jitō pomembno vlogo pri njihovi izvedbi in konsolidaciji.

Abdikacija in nasledstvo

Po obdobju vladanja je Jitō leta 697 abdicirala v korist svojega vnuka, ki je postal cesar Monmu. Pred tem je bil kronani prestol posnet njen sin, princ Kusakabe, vendar je ta umrl pred prehodom oblasti, zaradi česar je nasledstvo pripadlo naslednji generaciji. Čeprav je uradno abdicirala, je Jitō ostala vplivna oseba v dvorni politiki vse do svoje smrti leta 702.

Smrt in zapuščina

Jitō je umrla 22. decembra 702. Njena zapuščina je večplastna: kot ena redkih ženskih vladarjev v japonski zgodovini je simbolizirala možnost ženskega vodenja v izjemnih okoliščinah; politično pa je prispevala k utrditvi centralne oblasti in k pripravam, ki so pripeljale do kasnejših pravnih kodifikacij. Zgodovinski zapisi o njenem življenju in delu izhajajo predvsem iz kronik, zato zgodovinarji opozarjajo na elemente nepopolnosti in legend v teh virih.

Cesarice v japonski zgodovini

V zgodovini Japonske je bila Jitō tretja od osmih žensk, ki so postale cesarice. Pred Jitō sta bili dve ženski monarhinji (a) Suiko in (b) Kōgyoku/Saimei. Pet vladaric po Jitō je bilo (c) Gemmei, (d) Genshō, (e) Kōken/Shōtoku, (f) Meishō in (g) Go-Sakuramachi.

Zgodovinski viri in interpretacije

Glavni viri o življenju in vladavini Jitō so stare japonske kronike in poznejše tradicionalne razlage cesarskega zaporedja. Zgodovinarji menijo, da so podrobnosti o življenju cesarice Jitō morda legendarne, vendar verjetne. Ime Jitō-tennō so poznejše generacije zanj ustvarile posthumno.

Opomba: Zaradi narave zgodovinskih virov iz obdobja Asuka so nekatere podrobnosti o osebnem življenju, datacijah in specifičnih dejanjih predmet razprav med strokovnjaki. Kljub temu ostaja vloga Jitō kot pomembne voditeljice in konsolidatorke cesarske oblasti v 7. stoletju dobro uveljavljena v japonski zgodovinski tradiciji.

Tradicionalna pripoved

Preden je postala monarhinja, je bilo osebno ime (imina) te princese Unonosarara ali Unonosasara (鸕野讚良) ali izmenično Uno.

Princesa Uno je bila hči cesarja Tendžija in žena cesarja Temmuja, ki je bil Tendžijev brat.

Dogodki v Jitovem življenju

V tem obdobju sta imela dvor in vlada sedež v palači Fudžiwara v Jamatu.

• 686 Shuchō 1 (朱鳥一年): V 15. letu vladanja cesarja Temmuja je ta umrl. Nasledstvo (senso) je dejansko prevzela njegova žena. Princesa Uno je želela zagotoviti, da bo njen sin, princ Kusakabe, postal naslednji monarh.
• 690 Jitō 4 (持統四年): V četrtem letu obdobja, v katerem je princesa Uno opravljala funkcijo monarhinje, je umrl princ Kusabake.
• 691 Jitō 5 (持統五年): Princesa Uno je bila uradno uveljavljena kot monarhinja (sokui) in je postala znana kot cesarica Jitō. To je bilo potrjeno na slovesnostih.
• 691 Jitō 5 (持統五年): Jitōjev vnuk je bil nato imenovan za Jitōjevega naslednika, ki je postal znan kot cesar Mommu.
• 697 Jitō 11 (持統十一年): V 11. letu vladanja cesarice Jitō je ta abdicirala. Ob upokojitvi je prevzela naziv Daijō-tennō, ki ga je imela po vladavini. Po njej so bili drugi cesarji, ki so abdicirali, znani pod istim nazivom.
• 702 (Taihō 2): Daijō-tennō Jitō umrl.

Po njeni smrti

Dejanski kraj Jitovega groba je znan. To cesarico tradicionalno častijo v spominskem šintoističnem svetišču (misasagi) v Nari.

Agencija za cesarsko gospodinjstvo to lokacijo označuje kot Jitōjev mavzolej. Uradno se imenuje Ochi-no-Okanoe no misasagi.

Spominsko šintoistično svetišče in mavzolej v čast cesarici Jitō

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bila cesarica Jitō?

V: Kdaj je vladala cesarica Jitō?

V: Kakšno je običajno ime za cesarico Jitō?

V: Kako zgodovinarji gledajo na podrobnosti o življenju cesarice Jitō?

V: Kdaj so bila imena in zaporedje prvih cesarjev potrjena kot "tradicionalna"?

V: Koliko žensk je bilo cesaric pred cesarico Jitō?

V: Kdo so bile cesarice, ki so prišle za cesarico Jitō?

Išči po črki