Suiko (推古天皇, 554–628): 33. japonska cesarica — življenje in vladavina

Cesarica Suiko (推古天皇, Suiko-tennō) (554–628) je bila 33. japonska cesarica po tradicionalnem zaporedju nasledstva. Njena vladavina se je začela leta 593 in končala leta 628. Zgodovinarji menijo, da so podrobnosti o življenju cesarice Suiko verjetno legendarne, vendar verjetne. Ime Suiko-tennō so zanjo posthumno oblikovale poznejše generacije.

Običajno sprejeta imena in zaporedje zgodnjih cesarjev naj bi bila potrjena kot "tradicionalna" šele v času vladavine cesarja Kammuja, ki je bil 50. vladar dinastije Jamato.

V zgodovini Japonske je bila Suiko prva od osmih žensk, ki so postale cesarice. Ostalih sedem je bilo: (a) Kōgyoku/Saimei, (b) Jitō, (c) Gemmei, (d) Genshō, (e) Kōken/Shōtoku, (f) Meishō in (g) Go-Sakuramachi.

Izvor in dostop do oblasti

Suiko je bila hči cesarja Kinmeija (rodbina Yamato) in je pripadala obdobju, ko se je japonska centralna oblast postopoma krepila. Po smrti svojega brata je leta 593 zasedla prestol v času političnih prerazporeditev, pri čemer so pomembno vlogo odigrale velike družine (klan Soga). Njena vladavina je potekala v obdobju, ko so se iz tujih virov — predvsem iz Kitajske in Koreje — intenzivirale verske, politične in kulturne ideje.

Vloga regenta in sodelavcev

Čeprav je bila formalno cesarica, je bil eden izmed ključnih akterjev v tem obdobju princ (in kasneje znan kot) Shōtoku Taishi, ki je deloval kot regent in vodilni svetovalec. Podporo reformam in širjenju budizma so zagotavljali tudi vodilni člani rodbine Soga, zlasti Soga no Umako. Skupaj so poskušali utrditi centralno oblast, uvesti administrativne in državnopravne ukrepe ter spodbujati kulturno izmenjavo s celino.

Glavne reforme in verske spremembe

V času Suikove vladavine so bili izvedeni nekateri ključni koraki v smeri centralizacije države in posodobitve uprave, od katerih so najpomembnejši:

• Dvanajststopenjski sistem rokavov in častnih nazivov (603) — znan kot sistem dvanajstih stopenj (twelve-cap rank system), ki je uvedel red pri dodeljevanju častnih nazivov glede na zasluge in je bil pomemben korak k oblikovanju sorodnih državnih struktur.
• Sedemnajstčlenska ustava (604) — dokument, ki mu je pogosto pripisujejo zasluge princu Shōtoku. Napisana v obliki načel in priporočil je poudarjala moralno vladanje, spoštovanje hišnih in državnih institucij ter sprejetje budističnih idealov kot podlage za upravljanje.
• Širjenje budizma — Suikina palača in podporniki, predvsem klan Soga, so aktivno podpirali gradnjo templjev (npr. Asuka-dera) in širjenje budističnih učenja, kar je imelo velik vpliv na japonsko kulturo in umetnost v Asuka obdobju.

Zunanja politika in stiki s celine

V času njene vladavine se je Japonska začela redneje povezovati s Kitajsko (v tistem času dinastija Sui) ter s korejskimi kraljestvi. Leta 607 je bila poslana pomembna diplomatska misija na Kitajsko; znamenit je tudi dokument oziroma pisma, povezana z odnosom do Sui, ki sta prispevala k oblikovanju meddržavnih stikov in k uvozu upravnih praks, pisave ter religioznih vplivov iz celine.

Vpliv na kulturo in upravo

Suikina vladavina je zaznamovala začetek sistematičnega uvajanja elementov kitajske državne uprave in undanih kulturnih praks. Pismo (kana še ni bilo razvito v tej obliki), budistična umetnost, gradnja templjev in novosti v administraciji so postavili temelje za poznejše reforme in širjenje centraliziranega cesarstva v obdobju Nara in Heian.

Smrt in zapuščina

Cesarica Suiko je umrla leta 628. Po smrti je bila pietetno čaščena in ji je bila pozneje dodeljena posthumna titula, kot je bilo običajno. Njena vladavina ostaja pomembna prelomnica: označuje čas, ko so se v Japonski povezovali tuji vplivi s poskusi notranje konsolidacije oblasti in ko so se začele oblikovati institucionalne osnove za kasnejšo državno ureditev.

Vir gradiva in zgodovinska ocena

Večina podatkov iz tega obdobja izvira iz kasnejših kronik, predvsem Kojiki in Nihon Shoki, ki sta nastali v 8. stoletju. Zaradi tega zgodovinarji ločujejo med legendarnimi in zanesljivo potrjenimi dejstvi; kljub temu pa je široko sprejeto, da je Suikina vladavina imela trajen pomen pri uveljavljanju budizma in pri začetkih institucionalnih reform.

Hiter povzetek pomembnih datumov

• Rojstvo: 554
• Začetek vladavine: 593
• Uvedba dvanajststopenjskega sistema: 603 (pripisano prispevku princa Shōtoku)
• Sestava sedemnajstčlenske ustave: 604
• Diplomatska misija na Kitajsko (Sui): 607
• Smrt: 628

Suikina vladavina se zato obravnava kot ključno obdobje prehoda — od lokalnih klanskih struktur k bolj centralizirani državi, ki je sprejemala tuje institucionalne in verske vzorce ter jih prilagajala lastnim potrebam.

Dogodki v življenju Suiko

Ko je Suiko postala cesarica, je končala boj za prestol po smrti cesarjev, ki so bili njeni bratje.

• 593: V drugem letu vladanja cesarja Sušuna je ta umrl. Naslednja vladarica je bila njegova polsestra, ki je postala znana kot cesarica Suiko. To nasledstvo je bilo potrjeno s slovesnostmi.

Princ Shōtoku je bil najpomembnejši mož na Sukovem dvoru.

Leta 599 je potres uničil stavbe v pokrajini Jamato, ki je zdaj znana kot prefektura Nara.

Za vladavino te cesarice je bilo značilno navezovanje stikov z dvorom Sui leta 600.

Uporaba koledarja cikla sexegenary (Jikkan Jūnishi) na Japonskem se pripisuje cesarici Suiko leta 604.

• 604: V dvanajstem letu Suikine vladavine (obdobje Suiko) je Japonska uvedla svoj najzgodnejši cesarski koledar.

Suiko je vladala 35 let. Leta 628 je abdicirala.

Po njeni smrti

Suiko je umrla leta 628. Uradno ime te cesarice po njeni smrti (njeno posmrtno ime) je bilo urejeno šele po smrti. Njeno vladarsko ime pomeni "utemeljiti se na starodavnosti".

Dejanska lokacija Suikinega groba je znana. To cesarico tradicionalno častijo v spominskem šintoističnem svetišču (misasagi) v Osaki.

Agencija za cesarsko gospodinjstvo to lokacijo označi kot Suikin mavzolej. Uradno se imenuje Shinaga no Yamada no misasagi.

Spominsko šintoistično svetišče in mavzolej v čast cesarici Suiko.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil 33. japonski cesar?

V: Kdaj se je začela in kdaj končala njena vladavina?

V: Koliko žensk je bilo japonskih cesaric?

V: Kako se je imenovalo drugih sedem cesaric?

V: Kdaj je bilo potrjeno, da so konvencionalno sprejeta imena in zaporedje zgodnjih cesarjev tradicionalna?

V: Kakšno je posmrtno ime cesarice Suiko?

Išči po črki