Etta Baker (31. marec 1913 – 23. september 2006) je bila ameriška blues kitaristka in pevka iz Severne Karoline. Igrala je v značilnem slogu piemontskega bluesa, ki združuje prefinjeno prstno tehniko in ragtime‑podobne ritme.

Zgodnje življenje in glasbeni vplivi

Baker se je rodila kot Etta Lucille Reid v okrožju Caldwell v Severni Karolini. Izhajala je iz mešane družinske dediščine — Afroameričanka, Indijanka in Evropejka — kar je vplivalo na bogat glasbeni in kulturni ozadji. Že od približno tretjega leta je igrala na 6‑ in 12‑strunsko kitaro ter banjo; to znanje ji je posredoval njen oče, sam glasbenik piemontskega bluesa. Njegovo učenje in družinska glasbena tradicija sta Etti omogočila zgodnji razvoj izrazite prstne tehnike in občutka za ameriški folk in blues.

Posnetki in javni nastopi

Prvi ustni in domači posnetki so bili narejeni okoli leta 1956, ko je folk pevec Paul Clayton pri njej doma posnel nekaj skladb. Med znanimi izvedbami je tudi njena interpretacija "One Dime Blues", ki je pritegnila pozornost poslušalcev iz kroga folk in blues obnove. Sčasoma je nastopala na festivalih in v klubih ter sodelovala z različnimi glasbeniki iz širšega spektra ameriške glasbe.

Kariere in sodelovanja

V daljšem obdobju kariere je Etta Baker nastopila in igrala z več dobro znanimi glasbeniki, med njimi z imeni kot so Bob Dylan, Taj Mahal in Kenny Wayne Shepherd. Njena mojstrska prstna tehnika in avtentičen piemontski slog sta jo naredila za cenjeno spremljevalko in vir navdiha za mnoge glasbenike, hkrati pa so njeni posnetki prispevali k ohranjanju tega regionalnega blues izraza.

Osebno življenje in smrt

Etta Baker je imela devet otrok; eden izmed njih je padel v vietnamski vojni. Umrla je v starosti 93 let v Fairfaxu v Virginiji, med obiskom hčerke — umrla je potem, ko je doživela možgansko kap.

Zapuščina

Etta Baker velja za eno pomembnejših osebnosti pri ohranjanju piemontskega bluesa. Njena interpretacija prstne kitare in preprosta, vendar izrazita pevnost sta vplivali na naslednje generacije izvajalcev. Posnetki in nastopi so ohranili vrednost kot dokument ljudske in blues tradicije, njeno delo pa še vedno služi kot vir za študij in navdih pri glasbenikih, ki se ukvarjajo z ameriškim folk‑in blues izročilom.