Sultan Firuz Šah Tughlaq (1309 – 20. september 1388) je bil turški muslimanski vladar iz dinastije Tughlaq, ki je med letoma 1351 in 1388 vladal sultanatu Delhi. Njegov oče se je imenoval Radžab (mlajši brat Ghazija Malika), ki je nosil naziv Sipahsalar. Firuz Šah je prestol nasledil po smrti svojega bratranca Muhammada bin Tughlaqa, ko je ta umrl v Thatti v Sindhu, kamor se je odpravil zaradi svojih potez v Gudžaratu. Prvič v zgodovini sultanata Delhi se je zgodilo, da nihče ni bil takoj pripravljen prevzeti oblasti; ob začetnem odporu so njegovi privrženci šele s težavo prepričali Firuza, da je sprejel odgovornost. Khwaja Jahan, vazir Muhammada bin Tughlaqa, je na prestol sprva posadil majhnega dečka, ki je trdil, da je sin Muhammada bin Tughlaqa, a je nato ta formalni zahtevek odstopil. Zaradi obsežnih nemirov in odcepov je bilo Firuzovo kraljestvo precej manjše od nekdanjega ozemlja Muhammada bin Tughlaqa; Tughlaq je bil zaradi uporov in razraščanja lokalnih oblastnikov prisiljen de facto priznati neodvisnost nekaterih provinc, med drugim Bengalije in drugih daljnih področij.
Poti do oblasti in notranja situacija
Firuz Šah je prevzel oblast v obdobju splošne razklanosti: po obyčajnem viharju, ki ga je povzročila politika in vojaške odprave Muhammada bin Tughlaqa (npr. eksperimentalne reforme, premiki prebivalstva, denarne spremembe), so provinca začele delovati bolj samostojno, upravniki so si zagotovili lokalno moč, nekatera območja so se uprla centralni oblasti. Firuz se je zato osredotočil predvsem na utrjevanje reda, obnovo javne uprave in gospodarskih temeljev, čeprav mu je centralna oblast ostala šibkejša kot v najboljših časih njegovega predhodnika.
Notranja politika in uprava
Firuz Šah je poskušal stabilizirati sultanat z več konkretnimi ukrepi: popravil je upravno mrežo, popravil davčne postopke in pogosto uporabljal prisilno delo (korve) za velikanske javne gradnje. Hkrati je odpravljal nekatere sporne eksperimentale svojega predhodnika (npr. zapleteno denarno politiko), čeprav natančne podrobnosti ukrepov variirajo glede na vire. Bil je znan kot pobožen in preprost v načinu življenja v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi vladarji; podpiral je islamske učenjake, sufijske redove in humanitarne ustanove.
Javne gradnje in gospodarske investicije
Ena od najbolj trajnih ostalin njegove vladavine so obsežni gradbeni in infrastrukturni projekti. Firuz Šah je gradil utrdbe, mošeje, karavansaraje, šole, bolnišnice, rezervoarje in vodne kanale. Med bolj znanimi spomeniki v Delhiju so ostanki Firoz Shah Kotle in velik rezervoar (Hauz-i-Firoz), ki je služil oskrbi z vodo. Znano je tudi, da je dal prestaviti enega od ašokinih stebrov iz Topre v Delhi — steber, ki še danes stoji v bližini Firoz Shah Kotle. Z gradnjo kanalov in obnavljanjem namakalnih sistemov je skušal okrepiti kmetijstvo in gospodarsko osnovo države.
Ustanavljanje mest in premestitve prebivalstva
Vladar je ustanovil več novih naselij in utrdb, med njimi mesta, ki so nosila njegovo ime (npr. Firozabad, Hisar-e-Firoza/Hisar). Za potrebe svojih gradbenih projektov in vojaških kampanj je pogosto premikal in naseljeval oborožene skupine, rokodelce in druge strokovnjake — v nekaterih primerih so bili ti premiki prisilni. Zaradi takšnega upravljanja so bile rešitve kratkoročno učinkovite za izgradnjo infrastrukture, a so sprožale nezadovoljstvo in odpore na lokalni ravni.
Zunanja politika in odnosi s provincami
Med Firuzovo vladavino se pojavilo več odcepov provinc in nastanek regionalnih dinastij, ki so delno ali popolnoma odstopile od neposredne oblasti Delhija. Ena od najbolj znanih je rast neodvisnosti Bengalije, kjer so se oblikovale lokalne dinastije. Firuz se je v mnogih primerih zadovoljil z dejansko avtonomijo oddaljenih provinc ali z iskanjem dogovorov z lokalnimi oblastniki, saj mu je vojaška moč pogosto primanjkovala za trajno zatiranje vseh upornikov. Na zahodu in severozahodu so občasno grozile tudi mongolske ali turkijske vpade, a večjih operacij proti velikim zunanjemu sovražniku v njegovem času ni znanih kot odločilnih.
Konec vladavine in zapuščina
Firuz Šah je umrl 20. septembra 1388. Njegova dolga vladavina je pustila mešano zapuščino: z enega vidika je utrdil red, obnovil infrastrukturo in dal velik del javnih del, ki so koristili prebivalstvu; z druge strani pa je centralna oblast postopoma izpuhtela, provinca pa so postajala vse bolj samostojne. Po njegovi smrti je sultanat doživel obdobje hitrih menjav na prestolu in notranjih spopadov, kar je oslabilo državo pred velikim vpadem Timura konec stoletja (1398).
Danes so Firuzove gradnje in spomeniki še vedno pomemben del arhitekturne in zgodovinske dediščine Delhija in okoliških območij; spomnijo na obdobje, ko je poskušal vzpostaviti stabilnost in obnoviti javno infrastrukturo v času velikih notranjih pretresov.