Hendrik Verwoerd: arhitekt apartheida in južnoafriški premier (1901–1966)

Hendrik Frensch Verwoerd (8. september 1901 – 6. september 1966) je bil južnoafriški politik, dolgoletni član Nacionalne stranke in premier Južnoafriške republike med letoma 1958 in 1966. Pogosto ga imenujejo »arhitekt apartheida« zaradi njegove ključne vloge pri oblikovanju in uveljavljanju politike rasne segregacije in »ločenega razvoja«, ki je temeljila na ločevanju prebivalstva po rasni pripadnosti.

Zgodnje življenje in poklicna pot

Verwoerd se je rodil na Nizozemskem. Ko je bil star dve leti, so njegovi starši emigrirali v Južno Afriko. Študiral je na univerzi v Južni Afriki, pozneje pa je deloval kot novinar, urednik in akademik, preden je vstopil v politiko. V Nacionalni stranki je napredoval v vodilne položaje in si pridobil vpliv kot teoretik in zagovornik Afrikanerskega nacionalizma.

Vloga pri oblikovanju apartheida

Leta 1950 je Verwoerd postal minister za domorodne zadeve (v vladni terminologiji »domorodci« običajno označujejo temnopolte Afričane). Kot minister in kasneje kot premier je vodil sprejem in uveljavljanje ključnih zakonov in politik, ki so institucionalizirali rasno segregacijo. Med pomembnejšimi ukrepi in zakoni, povezanimi z njegovim obdobjem, so bili:

• zakoni o registraciji prebivalstva ter kategorizaciji ljudi po rasi (Population Registration Act),
• zakoni o območjih po skupinah (Group Areas Act),
• ustvarjanje sistema »Bantustanov« oziroma domovin (Bantu Authorities Act, Promotion of Bantu Self-Government Act) in politika »ločenega razvoja«, namenjena premeščanju politične odgovornosti za temnopolte skupnosti na avtonomne domovine, kar je dejansko pomenilo odvzem južnoafriškega državljanstva mnogim temnopoltim prebivalcem.

Verwoerd je apartheid pogosto opisal z eufemizmi; sam ga je med drugim označil kot »politiko dobrega sosedstva«. V praksi so bile njegove politike spremljane z omejevanjem političnih pravic, prisilnimi izseljevanji, segregacijo v izobraževanju in zaposlovanju ter strogim nadzorom gibanja (passe sistemi).

Notranji odpor in mednarodna reakcija

Pod Verwoerdovo vlado je prišlo do vse večjega notranjega odpora proti apartheidu, ki ga je vključeval tako mirne proteste kot tudi bolj militantne oblike upora. Eden ključnih dogodkov je bil streljanje v Sharpevilleu marca 1960, ko so varnostne sile ubile več protestnikov; ta dogodek je sprožil domačo izredno stanje in mednarodno obsodbo ter prispeval k naraščajoči izolaciji Južne Afrike na mednarodnem prizorišču. Po Sharpevilleu so bile prepovedane in potisnjene v ilegalnost glavne osvobodilne organizacije, kot sta ANC in PAC, voditelji protesta pa so bili aretirani ali pregnani.

Republika in notranja politika

Leta 1960 je Verwoerd napovedal referendum o tem, ali naj Južnoafriška republika ostane kraljevina Commonwealtha pod vladavino britanskega monarha ali naj postane republika. Parlament je referendum odobril, oktobra 1960 pa je 52 % volivcev glasovalo za prehod v republiko. Južna Afrika je postala republika 31. maja 1961, kar je še povečalo politično usmeritev Nacionalne stranke k ločenemu in avtonomnemu kursu.

Vlada Nacionalne stranke pod Verwoerdovim vodstvom je tudi nadaljevala z modernizacijo oboroženih sil in razvojem obrambne industrije, vključno z letali, vozili in pehotnim orožjem. Hkrati je država podpirala jedrske raziskave in razvoj jedrske energije za civilne namene; trdni dokazi o razvoju dejanskega jedrskega orožja se nanašajo na poznejše desetletje in so predmet širših zgodovinskih raziskav o južnoafriškem jedrskem programu.

Poskusi umora in umor

9. aprila 1960 je beli kmet David Pratt poskušal Verwoerda umoriti s streljanjem; Verwoerd je poskus preživel. Tri dni pred smrtjo se je Verwoerd v Union Buildings v Pretorii pogovarjal s poglavarjem Leabua Jonathanom, predstojnikom avtohtonega kraljevstva Lesoto, po srečanju pa sta izdali skupno izjavo, ki je poudarjala »sodelovanje brez vmešavanja v notranje zadeve drug drugega«.

6. septembra 1966 so ga v Cape Townu umorili kmalu po začetku seje parlamenta. Parlamentarni poslanec Dimitri Tsafendas je Verwoerda zabodel štirikrat v vrat in prsni koš, preden so ga drugi člani skupščine obvladali. Poslanci, med njimi tudi zdravniki, so nemudoma začeli izvajati kardiopulmonalno oživljanje, vendar je bil Verwoerd ob prihodu v bolnišnico Groote Schuur razglašen za mrtvega. Tsafendasa so prijeli na kraju dogodka; kasneje so ga razglasili za duševno motenega in je bil do smrti nameščen v psihiatrični zavod.

Dedščina in ocena

Verwoerd je v zgodovini ostal močno polarizirajoča osebnost. Za privržence Nacionalne stranke in del konservativnega Afrikanerstva je bil utelešenje neodvisnosti in ohranitve afrikaanerskih interesov; za nasprotnike, notranje in mednarodne, pa je bil glavni arhitekt sistematične rasne diskriminacije, ki je Južno Afriko vodila v desetletja socialne napetosti, gospodarskega embarga in mednarodne izolacije. Njegove politike so imele dolgotrajne posledice za demografsko strukturo, gospodarsko neenakost in politične pravice v državi. Apartheid kot uradna država politika je trajal še več desetletij po njegovi smrti in se je končal šele v zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja.

Vprašanja in odgovori

V: Kdaj se je rodil Hendrik Frensch Verwoerd?

V: Od kod so bili njegovi starši?

V: Kateri položaj je zasedal leta 1950?

V: Kdo ga je leta 1960 poskušal umoriti?

V: Kateri referendum je razglasil leta 1960?

V: Kdaj je Južna Afrika postala republika?

V: Katere vojaške spremembe je uspešno izvedla vlada Nacionalne stranke pod vodstvom Verowoerda?

Išči po črki