Hildegarda iz Bingena — nemška opatinja, skladateljica in mistikinja (1098–1179)

Hildegarda iz Bingena (rojena leta 1098 v Bemersheimu pri Alzeyu, umrla 17. septembra 1179) je bila nemška pisateljica, skladateljica in mistikinja. Bila je opatinja, znana po svojih literarnih delih, glasbenih sestavah in po pisanju o medicinskih in znanstvenih temah. Pisala je tudi pisma številnim pomembnim politikom, cerkvenim voditeljem in učenjakom svojega časa, njeno delo pa sega preko meja samostana.

Življenje in samostansko delo

Hildegarda se je rodila v plemiški družini. Kot je bila v srednjem veku navada za desete otroke, so jo starši dali v samostan: pri petnajstih je sprejela verski red in postala nuna (sprejela je zakrament). Prva njena mentorica je bila Jutta von Sponheim; kasneje je Hildegarda postala predstojnica male skupnosti in pri starosti okoli 38 let dobila naziv "mati predstojnica". Ustanovila je samostan na Rupertsbergu v dolini Rena blizu Bingena in pozneje tudi hčerinsko hišo na drugi strani reke v bližini Rüdesheima (Eibingen).

V življenju je veliko potovala, obiskovala različne samostane, se sestajala z vladarji in cerkvenimi velikani ter zagovarjala potrebe svoje skupnosti. Kasneje je bila uradno imenovana za opatinjo, kar ji je dalo širše odgovornosti za duhovno in organizacijsko vodenje sester.

Vizije in teološka dela

Hildegarda je že od otroštva opisovala mistične vizije, ki jih je sčasoma začela zapisovati in sistematično obdelovati. Njene vizije govorijo predvsem o Bogu in njegovem odnosu do ljudi, o cerkvi, odrešenju in stvarstvu. Najpomembnejša teološka dela so:

• Scivias (Scire vias Domini) – knjiga vizij, dokončana v 12. stoletju, v kateri razlaga posredovana razodetja;
• Liber vitae meritorum (Knjiga o zaslugah življenja) – o vrlinah in hudobijah ter moralni teologiji;
• Liber divinorum operum (Knjiga o božjih delih) – širša vizionarska teološka refleksija o odnosu Boga in stvarstva.

Za potrditev resnosti svojih razodetij je Hildegarda iskala mnenje priznanih duhovnikov in učenjakov svojega časa, med njimi je bil znan tudi njen stik z Bernardom iz Clairvauxa. Njena dela so bila sprejeta in razširjena med cerkvenimi krogi, saj so jih sočasno spremljali komentarji in odobritve različnih avtoritet.

Glasba in gledališče

Hildegarda velja za eno izmed najpomembnejših srednjeveških skladateljic. Njen glasbeni opus je monofonen (enoizven) in se od običajnega plainchanta razlikuje po izrazitejši melodijski liniji, raznovrstnosti modalnosti, velikih intervalih in pogosto melizmatskem slogu. Njene pesmi so pogosto napisane za ženske glasove v višjem razponu, kar je pomenilo, da so bile primernejše za ženski zbor v samostanu.

Najbolj znana zbirka je Symphonia armonie celestium revelationum (Simfonija nebeških razodetij), ki vključuje duhovne pesmi, hvalnice in antifone. Posebno mesto ima tudi glasbeno-didaktična drama Ordo Virtutum, moraliteta v verzih z okrog 82 melodijami, ki velja za eno najstarejših ohranjenih glasbeno-gledaliških besedil zahodne tradicije. Njena glasba uporablja ponavljajoče se melodične motive, ki se razvijajo in obnavljajo, kar ji daje prepoznavno vizionarsko dramatiko.

Zdravstvo, naravoslovje in pisma

Hildegarda je napisala tudi obsežna dela o naravi, zdravilih in zdravljenju. Njeni teksti o zdravju, pogosto označeni kot Physica in Causae et Curae, obravnavajo lastnosti rastlin, živali, mineralov in pojavov v naravi ter njihove uporabe pri zdravljenju. V svojih medicinskih spisih je združevala ljudsko znanje, lastne opažanja in teološke poglede na zdravje kot sestavni del ustvarjenega reda.

Poleg tega je Hildegarda vodila obsežno korespondenco: pisala je politikom, papežem, škofom in drugim vplivnim osebnostim ter jim svetovala ali opominjala glede verskih, etičnih in političnih zadev. Njena pisma razkrivajo avtoriteto in samozavest, s katerima je vključevala samostansko skupnost v širše razprave časa.

Vpliv, čaščenje in dediščina

Hildegarda je pogosto imenovana "Sibilja z Rena" zaradi svojega prerokovalnega oziroma vizionarskega sloga. Njeno raznovrstno delo — teološko, glasbeno, medicinsko in literarno — je imelo velik vpliv na kasnejše duhovne in kulturne razprave. Iconografsko jo pogosto upodabljajo z zapisi, knjigami ali glasbenim rokopisom.

Po njeni smrti so njena dela ohranjena v rokopisih in postopoma znova pridobivala pozornost. Papeži in širši rimsko-katoliški korpus so skozi stoletja obravnavali njeno osebnost in dela; leta 2012 je papež Benedikt XVI. njen kult potrdil kot splošno veljaven in jo uradno priznal kot svetnico ter razglasil za cerkvenega učitelja (Doctor of the Church). Njeno spominsko praznovanje se obeležuje 17. septembra in ga praznujejo v različnih delih Nemčije in v širšem katoliškem okolju.

Pomen danes

Hildegarda iz Bingena je ena izmed najbolj znanih žensk srednjega veka. V sodobnem času jo cenijo kot skladateljico, mistično teologinjo, zdravilko in pisateljico. Njene vizije in spisi še naprej navdihujejo raziskave o srednjeveški duhovnosti, ženski avtoritativnosti in zgodovini glasbe. Šteje se za eno izmed prvih znanih skladateljic, za katero imamo relativno dobro dokumentirano življenje, in tudi kot pionirko, ki je obravnavala teme, povezane z ženskim telesom, zdravjem in duhovnostjo.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bila Hildegarda iz Bingena?

V: Kaj so Hildegardini starši storili z njo, ko se je rodila?

V: Pri kateri starosti je Hildegarda postala nuna?

V: Koliko samostanov je ustanovila?

V: Kateri naslovi so bili Hildegardi podeljeni za časa njenega življenja?

V: Kakšno glasbo je pisala?

V: Kaj je edinstvenega v tem, da je bila Hildegarda skladateljica?

Išči po črki