Jules Hoffmann: Nobelovec, odkrivalec vloge gena Toll pri prirojeni imunosti

Jules Hoffmann — Nobelov nagrajenec, odkrivalec vloge gena Toll pri prirojeni imunosti; ključna odkritja o tem, kako telo prepozna bakterije in glive.

Avtor: Leandro Alegsa

Jules A. Hoffmann (rojen 2. avgusta 1941) je francoski biolog, rojen v Luksemburgu. Je direktor raziskav in član upravnega odbora Nacionalnega centra za znanstvene raziskave (CNRS) v Strasbourgu v Franciji. Leta 2007 je postal predsednik Francoske akademije znanosti.

Življenjepis in poklicna pot

Hoffmann je kariero gradil na raziskavah v molekularni in celični biologiji, zlasti na modelnem organizmu sadni mušici. V okviru svojih raziskav je preučeval mehanizme, s katerimi organizmi prepoznajo in se branijo pred okužbami. S svojim delom je prispeval k razumevanju osnovnih principov prirojene imunosti, ki deluje kot prva linija obrambe pri številnih živih bitjih.

Znanstveno odkritje: vloga gena Toll pri prirojeni imunosti

Hoffmann je odkril funkcijo gena Toll pri sadni mušici v kontekstu prirojene imunosti. Medtem ko je bil gen Toll sprva znan po vlogi pri embrionalnem razvoju, je Hoffmann pokazal, da je ta gen ključen tudi za odpornost proti glivam in drugim patogenom pri mušicah. S tem je razkril, da mehanizmi prepoznavanja tujkov niso omejeni le na prilagojeno imunsko reakcijo, temveč so prisotni že na najzgodnejši stopnji obrambnega sistema.

Povezava s sesalci in odkritje receptorjev Toll podobnih receptorjev

Hoffmannova dela so razkrila evolucijsko ohranjenost teh poti; pri sesalcih so bile odkrite homologe Hoffmannovega gena — receptorje, ki so podobni tollu (Toll-like receptors, TLR). Bruce Beutler je medtem identificiral specifičen TLR (TLR4) kot receptor, ki prepoznava lipopolisaharid (LPS) bakterijskega izvora. Skupno odkritje kaže, kako TLR-ji prepoznajo sestavine drugih organizmov, kot so glive in bakterije, ter sprožijo hitre imunske odzive.

Nobelova nagrada in pomen odkritij

Hoffmann je skupaj z Bruceom Beutlerjem leta 2011 prejel polovico Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino za "njuna odkritja o aktivaciji prirojene imunosti". Drugo polovico nagrade je istega leta prejel Ralph M. Steinman za odkritje dendritičnih celic in njihove vloge v prilagojeni imunosti. Hoffmannova in Beutlerjeva odkritja sta bistveno razširili razumevanje, kako imunski sistem prepozna okužbe in kako to prepoznavanje vodi do vnetnih odzivov.

Klinčni in raziskovalni pomen

Razumevanje delovanja Toll in Toll-podobnih receptorjev ima neposredne posledice za medicino: pomaga pojasniti mehanizme vnetnih bolezni in septični šok, ki ga lahko sprožijo bakterijski produkti, kot je LPS. Odkritja so spodbudila razvoj novih pristopov v imunoterapiji, pri načrtovanju cepiv (npr. adjuvansi, ki aktivirajo TLR) in pri iskanju zdravil, ki modulirajo prekomerne vnetne odzive.

Zapuščina

Hoffmannovo delo je osvetlilo temeljne mehanizme obrambnih sistemov živih organizmov in pokazalo, kako so ti sistemi evolucijsko ohranjeni. Njegovi prispevki so pomembno vplivali na nadaljnje raziskave v imunologiji, molekularni biologiji in medicini ter pripomogli k razvoju novih diagnostičnih in terapevtskih pristopov.

Izobraževanje

Hoffmann je leta 1969 doktoriral iz biologije na Univerzi v Strasbourgu. V letih 1973-1974 je opravljal podoktorsko usposabljanje na Inštitutu za fiziološko kemijo na Philipps-Universität v Marburgu an der Lahn v Nemčiji.

Raziskave

Hoffmann je bil med letoma 1964 in 1968 raziskovalni asistent pri CNRS, leta 1969 pa je postal raziskovalni sodelavec. Od leta 1974 je bil raziskovalni direktor CNRS. Med letoma 1978 in 2005 je bil direktor raziskovalne enote CNRS "Imunski odziv in razvoj pri žuželkah", med letoma 1993 in 2005 pa direktor Inštituta za molekularno in celično biologijo CNRS v Strasbourgu.

Hoffmann je član Nemške akademije znanosti Leopoldina, Francoske nacionalne akademije znanosti, Academia Europaea, Evropske organizacije za molekularno biologijo (EMBO), Ameriške akademije znanosti in umetnosti ter Ruske akademije znanosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je Jules A. Hoffmann?


O: Jules A. Hoffmann je v Luksemburgu rojeni francoski biolog, ki je direktor raziskav in član upravnega odbora Nacionalnega centra za znanstvene raziskave (CNRS) v Strasbourgu v Franciji.

V: Kaj je odkril Jules A. Hoffmann?


O: Jules A. Hoffmann je odkril funkcijo gena Toll sadne mušice pri prirojeni imunosti, kar je privedlo do odkritja njegovih homologov pri sesalcih, receptorjev, podobnih tollu.

V: Kaj so receptorji, podobni tollu?


O: Tollu podobni receptorji so homologi gena Toll, ki ga je odkril Jules A. Hoffmann, pri sesalcih, ki prepoznavajo sestavine drugih organizmov, kot so glive in bakterije, ter sprožijo imunski odziv.

V: Kaj je prirojena imunost?


O: Prirojena imunost se nanaša na prvo obrambno linijo telesa, ki je nespecifična in se aktivira takoj ob patogenem izzivu.

V: Kaj je septični šok?


O: Septični šok je življenje ogrožajoče stanje, ki se pojavi, ko sepsa, ki je resna okužba, napreduje do točke, ko krvni tlak hitro pade in sčasoma povzroči odpoved organov.

V: Zakaj je Jules A. Hoffmann leta 2011 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino?


O: Jules A. Hoffmann je leta 2011 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za svoja odkritja v zvezi z aktiviranjem prirojene imunosti, vključno z odkritjem funkcije gena Toll pri prirojeni imunosti sadne mušice.

V: Kaj je Francoska akademija znanosti?


O: Francoska akademija znanosti je učno združenje uglednih znanstvenikov in raziskovalcev, ki spodbuja znanstveno odličnost v Franciji. Jules A. Hoffmann je leta 2007 postal njen predsednik.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3