Toll-podobni receptorji (TLR): prepoznavanje mikrobov in imunski odziv
Toll-podobni receptorji (TLR): kako TLR prepoznajo mikrobe, sprožijo imunski odziv in povezujejo prirojeno ter prilagodljivo imunost za zaščito telesa.
Tollu podobni receptorji (TLR) so beljakovine, ki delujejo v prirojenem imunskem sistemu in prebavnem sistemu. Raztezajo se po membrani, kar pomeni, da segajo od zunanje strani celice do njene notranjosti. Strukturno imajo običajno zunanje domene z mnogimi levcinskimi ponovitvami (LRR), ki prepoznajo tuje molekule, in notranjo TIR-domino, ki začne sinalizacijo znotraj celice.
TLR prepoznajo molekule, ki izvirajo iz mikrobov. Ko mikrobi prodrejo skozi fizične ovire, kot sta koža ali sluznica črevesnega trakta, jih prepoznajo TLR. TLR-ji sprožijo odziv imunskih celic.
Kaj prepoznavajo TLR?
TLR zaznavajo različne tipe mikrobnih molekul (PAMPs – pathogen-associated molecular patterns) in tudi nekatere signalne molekule iz poškodovanih celic (DAMPs). Primeri pomembnih ligandov in njihovih receptorjev:
- TLR4 – prepozna lipopolisaharid (LPS) iz gram-negativnih bakterij.
- TLR2 (pogosto v heterodimerih s TLR1 ali TLR6) – prepozna bakterijske lipoproteine in peptidoglikan.
- TLR5 – prepozna bakterični flagelin.
- TLR3 – prepozna dvoverižno RNA (dsRNA), značilno za številne viruse.
- TLR7/8 – prepoznata enoverižno virusno RNA (ssRNA).
- TLR9 – prepozna nezmetiliran CpG DNA, pogosteje pri bakterijah in virih.
Kje so TLR locirani?
Nekateri TLR so izraženi na celični površini (npr. TLR1, TLR2, TLR4, TLR5), drugi pa v endosomalnih/vesikularnih strukturah znotraj celice (npr. TLR3, TLR7, TLR8, TLR9). Lokacija je pomembna za prepoznavo različnih vrst ligandov: membranski TLR tipično zaznavajo bakterijske površinske strukture, endosomalni pa nukleinske kisline, ki nastanejo med virusno replikacijo ali pri fagocitozi.
Signalne poti TLR
Po vezavi liganda TLR aktivirajo notranje signalne poti prek adaptornih proteinov, kot so MyD88, TIRAP/MAL, TRIF in TRAM. Dve glavni poti sta:
- MyD88-odvisna pot – hitro aktivira NF-κB in AP-1 ter vodi k sproščanju vnetnih citokinov (npr. TNF, IL-6, IL-1β) in kemokin.
- TRIF-odvisna pot – pri nekaterih receptorjih (npr. TLR3 in deloma TLR4) aktivira interferonske regulatorje (IRF), kar vodi do sinteze tipa I interferonov (npr. IFN-β), pomembnih pri protivirusnem odgovoru.
Poleg aktivacije imunskega odziva imajo signali TLR tudi mehanizme negativne povratne zanke (npr. regulatorne beljakovine), ki preprečijo prekomerno vnetje in poškodbe tkiv.
Vloga pri povezovanju prirojene in prilagodljive imunosti
Pokazalo se je tudi, da so Toll podobni receptorji zaradi svoje prisotnosti v dendritičnih celicah pomembna vez med prirojeno in prilagodljivo imunostjo. Aktivacija TLR na dendritičnih celicah povzroči njihovo dozorevanje, povečanje izražanja MHC-molekul in ko-stimulacijskih molekul (CD80/CD86), ter sproščanje citokinov, kar omogoči učinkovito aktivacijo T- in B-celic. TLR so tudi neposredno pomembni za delovanje B-celic, vplivajo na razpoznavanje antigenov in tvorbo protiteles.
Vloga v zdravju in bolezni
TLR so ključni za obrambo pred okužbami in za vzdrževanje homeostaze v tkivih, kot je črevesni trakt. Hkrati lahko nepravilna ali pretirana aktivacija TLR prispeva k patologiji:
- prekomerno delovanje lahko vodi do septičnega šoka in sistemskega vnetnega odziva;
- kronična ali neustrezna aktivacija TLR lahko prispeva k avtoimunim boleznim (npr. vloge TLR7/9 pri nekaterih oblikah lupusnega sindroma);
- vnetja, ki jih posredujejo TLR, so povezana z boleznimi črevesja (IBD) in z nekaterimi oblikami raka, kjer kronično vnetje spodbuja rast tumorjev.
Klinične aplikacije
TLR so tarča za terapevtsko modulacijo:
- agonisti TLR se uporabljajo kot adjuvansi pri cepivih (npr. CpG-oligonukleotidi, ki ciljajo TLR9) ali kot imunostimulansi pri nekaterih oblikah raka;
- antagonisti ali zaviralci TLR se raziskujejo za zdravljenje prekomernih vnetnih stanj in sepse;
- pomembno je uravnotežiti stimulacijo in varnost, saj lahko močna aktivacija TLR povzroči škodljivo sistemsko vnetje.
Skupaj so Tollu podobni receptorji temeljni mehanizem prepoznavanja mikrobov in sprožitve primernega imunskega odgovora. Razumevanje njihove zgradbe, lokalizacije in signalnih poti je ključno tako za osnovno imunologijo kot za razvoj novih terapevtskih pristopov.

Zakrivljeno območje z levcinom bogatih ponovitev pri receptorjih, podobnih Toll, ki ga tukaj predstavlja TLR3
Razširjena družina
Večina vrst sesalcev ima od deset do petnajst vrst Toll podobnih receptorjev. Pri ljudeh in miših je bilo identificiranih trinajst TLR (TLR1 do TLR13), podobne pa so našli tudi pri drugih vrstah sesalcev. TLR niso enaki pri vseh sesalcih. Na primer, gen, ki kodira beljakovino, podobno TLR10 pri ljudeh, je prisoten tudi pri miših, vendar se zdi, da ga je nekoč poškodoval retrovirus. Po drugi strani pa miši izražajo TLR 11, 12 in 13, od katerih nobeden ni prisoten pri ljudeh. Drugi sesalci lahko izražajo TLR, ki jih pri ljudeh ni. Vrste, ki niso sesalci, imajo lahko drugačne TLR od sesalcev.
Zgodovina
Ime so dobili zaradi podobnosti z beljakovino, ki jo kodira gen Toll, ki ga je Christiane Nüsslein-Volhard leta 1985 identificirala pri drozofili. Zadevni gen, kadar je mutiran, povzroči, da so muhe Drosophila videti nenavadno. Raziskovalci so bili tako presenečeni, da so spontano zakričali v nemščini: "Das ist ja toll!", kar v prevodu pomeni "To je super!".
Toll-podobni receptorji so zdaj uvrščeni med ključne molekule, ki imunski sistem opozarjajo na prisotnost mikrobnih okužb. Leta 1996 je Jules A. Hoffmann s sodelavci ugotovil, da ima Toll ključno vlogo pri odpornosti muhe na glivične okužbe. Deloval je tako, da je aktiviral sintezo protimikrobnih peptidov. Rastlinski homologi so bili odkriti leta 1995 (riž XA21) in 2000 (Arabidopsis FLS2).
Funkcijo TLR 4 kot receptorja za zaznavanje lipopolisaharida (LPS) so odkrili Bruce A. Beutler in sodelavci. Ti delavci so dokazali, da so imele miši, ki se niso mogle odzvati na LPS, mutacije, ki so ukinile funkcijo TLR4. S tem so ugotovili, da je TLR4 ena od ključnih sestavin receptorja za LPS.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so receptorji, podobni Toll (TLR)?
O: Toll-podobni receptorji (TLR) so beljakovine, ki delujejo v prirojenem imunskem sistemu in prebavnem sistemu.
V: Kakšna je struktura TLR?
O: TLR so beljakovine, ki se raztezajo po membrani in segajo od zunanjosti celice do notranjosti.
V: Katere molekule prepoznavajo TLR?
O: TLR prepoznajo molekule, ki izvirajo iz mikrobov.
V: Kaj se zgodi, ko mikrobi prodrejo skozi fizične ovire, kot sta koža ali sluznica črevesja?
O: Ko mikrobi prodrejo skozi fizične ovire, kot sta koža ali sluznica črevesja, jih prepoznajo TLR in TLR sprožijo odziv imunskih celic.
V: Kakšna je vloga signalizacije TLR?
O: Signalizacija TLR povzroča indukcijo ali zaviranje genov, ki uravnavajo vnetni odziv, in signalizacija TLR aktivira na tisoče genov.
V: Kako so receptorji, podobni Toll, pomembni za modulacijo genov?
O: TLR so eden najpomembnejših načinov modulacije genov.
V: Kakšna je vloga receptorjev, podobnih Toll, v adaptivni imunosti?
O: Pokazalo se je, da so receptorji, podobni Toll, s svojo prisotnostjo v dendritičnih celicah pomembna vez med prirojeno in prilagodljivo imunostjo.
Iskati