Luiza Meklenburško-Streliška
Vojvodinja Luiza Meklenburško-Streliška (nemško: Luise Auguste Wilhelmine Amalie Herzogin zu Mecklenburg; 10. marec 1776 - 19. julij 1810) je bila pruska kraljica soproga kralja Friderika Viljema III.
Po moževem vzponu je Louise navezala številne stike z višjimi ministri in postala močna osebnost v vladi, saj je začela uživati vsesplošno spoštovanje in naklonjenost. Kraljica si je vedno prizadevala biti obveščena o političnem dogajanju na dvoru, novi kralj pa se je z njo že od samega začetka vladanja posvetoval o državnih zadevah.
Čeprav se Prusija od leta 1795 ni borila v vojni, so bili njeni vojaški voditelji prepričani, da lahko zmagajo proti Napoleonovi vojski. Po manjšem incidentu v zvezi s protifrancoskim pamfletom so žena in družina končno pritisnili na kralja Friderika Viljema, naj prekine nelagoden mir in vstopi v vojno proti francoskemu cesarju. Pruske enote so se začele mobilizirati, vrhunec pa je dosegla bitka pri Jeni-Auerstedtu oktobra 1806, ki je bila za Prusijo katastrofa, saj so bile njene oborožene sile za nadaljevanje vojne dejansko uničene. Kralj in kraljica sta spremljala svoje vojake v bitko pri Jeni (Louise je bila očitno oblečena "kot Amazonka"), vendar sta morala bežati pred francoskimi enotami.
Napoleon je zasedel Berlin, kralj, kraljica in preostala kraljeva družina pa so morali kljub Luisini bolezni sredi zime pobegniti v Königsberg na skrajnem vzhodu kraljevine. Na poti tja ni bilo hrane in čiste vode, kralj in kraljica pa sta bila prisiljena spati v "enem od bednih hlevov, ki jim pravijo hiše", kot pravi ena od prič, ki je potovala z njima.
Napoleon je z visoko nadrejenega položaja zahteval mirovne pogoje v tako imenovanem tilsitskem miru (1807). Med temi pogajanji je cesar privolil, da polovica Prusije ostane nedotaknjena. Louise je nejevoljno privolila, da se bo sestala s cesarjem v Tilsitu, vendar le zato, da bi rešila "svojo Prusijo". S svojo lepoto in šarmom ga je poskušala ustoličiti, da bi ji ugodneje ustregel. Pred tem ga je imenovala "pošast", zdaj pa ga je prosila za zasebni pogovor s cesarjem. Napoleon je bil navdušen nad njeno milino in odločnostjo, vendar ni hotel popustiti. Prizadevanja kraljice Luize, da bi svojo posvojeno državo zaščitila pred francosko agresijo, so občudovale prihodnje generacije.
19. julija 1810 je kraljica umrla v moževem naročju zaradi neznane bolezni. Kraljičini podaniki so za vzrok njene zgodnje smrti označili francosko okupacijo. Zaradi Luisine smrti je njen mož ostal sam v obdobju velikih težav, saj so se napoleonske vojne in potreba po reformah nadaljevale. Napoleon je pripomnil, da je kralj "izgubil svojega najboljšega ministra".
Louisin sarkofag v palači Charlottenburg
Kraljica Luiza v jahalni opravi, okoli leta 1810
Kraljica Luiza z možem in otroki, okoli leta 1806
Zloglasno srečanje kraljice Luize in Napoleona Bonaparta (skrajno levo), 1807. Posmrtno naslikal Nicolas Gosse, okoli leta 1900
Slika kraljice Luize, okoli leta 1801
Ancestry
| Adolf Friderik I., vojvoda Mecklenburško-Schwerinski | |||||||||||||||||||
| Adolf Friderik II., vojvoda meklenburško-štajerski | |||||||||||||||||||
| Vojvodinja Marie Katharina Brunšviško-Dannenberška | |||||||||||||||||||
| vojvoda Karel Ludvik Friderik Meklenburški, princ Mirovski | |||||||||||||||||||
| Christian Wilhelm, princ Schwarzburg-Sondershausen | |||||||||||||||||||
| Princesa Christiane Emilie iz Schwarzburga-Sondershausna | |||||||||||||||||||
| grofica Antonija Sibyla iz Barby-Muhlingena | |||||||||||||||||||
| Karel II., veliki vojvoda meklenburško-štajerski | |||||||||||||||||||
| Ernest, vojvoda Saxe-Hildburghausen | |||||||||||||||||||
| grofica Zofija Waldecka | |||||||||||||||||||
| Princesa Elizabeta Albertina Saško-Hildburghausenska | |||||||||||||||||||
| grof Georg Ludwig Erbach-Erbach | |||||||||||||||||||
| grofica Zofija Albertina Erbach-Erbachska | |||||||||||||||||||
| grofica Amalija Katarina Waldecka | |||||||||||||||||||
| Louise Mecklenburg-Strelitz | |||||||||||||||||||
| Ernest Louis, hessensko-darmstadtski mejni grof | |||||||||||||||||||
| Ludvik VIII, hessensko-darmstadtski deželni glavar | |||||||||||||||||||
| Margareta Doroteja Šarlota Brandenburško-Ansbachska | |||||||||||||||||||
| Princ George William Hesensko-Darmstadtski | |||||||||||||||||||
| grof Johann Reinhard III. iz Hanaua | |||||||||||||||||||
| grofica Charlotte Christine Magdalene Johanna iz Hanaua | |||||||||||||||||||
| grofica Doroteja Friderika Brandenburško-Ansbachska | |||||||||||||||||||
| Princesa Friederike Hesensko-Darmstadtska | |||||||||||||||||||
| grof Johann Karl August iz Leiningena-Dagsburga | |||||||||||||||||||
| grof Christian Karl Reinhard iz Leiningena-Dagsburga | |||||||||||||||||||
| grofica Johanna Magdalena Hanau-Lichtenberg | |||||||||||||||||||
| Maria Luise Albertine von Leiningen-Dagsburg-Falkenburg | |||||||||||||||||||
| grof Ludwig Solms-Rödelheim | |||||||||||||||||||
| grofica Katarina Poliksena Solms-Rödelheim | |||||||||||||||||||
| Charlotte Sibylla Ahlefeld, grofica Ahlefeldska | |||||||||||||||||||
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bila kraljica Louise Mecklenburg-Strelitz?
O: Kraljica Louise Mecklenburg-Strelitz je bila žena kralja Friderika Viljema III. in pruska kraljica konzulka.
V: Kakšno vlogo je imela v pruski vladi?
O: Po moževem vzponu je Louise razvila številne vezi z višjimi ministri in postala močna osebnost v vladi, saj je začela uživati vsesplošno spoštovanje in naklonjenost. Kralj se je z njo posvetoval o državnih zadevah, zaradi česar je postala vplivna osebnost v pruski politiki.
V: Zaradi katerega dogodka je Prusija začela vojno s Francijo?
O: Po manjšem incidentu v zvezi s protifrancoskim pamfletom so žena in družina končno pritisnili na kralja Friderika Viljema, naj prekine neugoden mir in vstopi v vojno proti francoskemu cesarju.
V: Kako se je Napoleon odzval, ko je zasedel Berlin?
O: Ko je Napoleon zasedel Berlin, so morali kralj, kraljica in preostali člani kraljeve družine kljub Luisini bolezni sredi zime pobegniti pred njim v Königsberg na skrajnem vzhodu kraljestva.
V: Za kaj si je prizadevala kraljica Luiza med pogajanji z Napoleonom v Tilsitu?
O: V Tilsitu je kraljica Louise skušala uporabiti svojo lepoto in šarm, da bi Napoleonu laskala in mu zagotovila ugodnejše pogoje za Prusijo. Zahtevala je tudi zasebni pogovor z njim, vendar je ta zavrnil vsako popuščanje. Njena prizadevanja so občudovale prihodnje generacije, saj je poskušala zaščititi svojo posvojeno državo pred francosko agresijo.
V: Kako se je kralj Friderik Viljem odzval, ko je izvedel za ženino smrt?
O: Ko je kralj Friderik Viljem izvedel za ženino smrt, je ostal sam v obdobju velikih težav, saj so se napoleonske vojne nadaljevale, potreba po reformah pa je bila še vedno prisotna. Napoleon je pripomnil, da je "kralj izgubil svojega najboljšega ministra".
V: Ali so obstajala ugibanja o tem, kaj je bilo vzrok za zgodnjo smrt kraljice Luize?
O: Kraljičini podložniki so njeno zgodnjo smrt pripisovali francoski okupaciji.
