Marc de Beauvau (François Vincent Marc; 29. april 1679 – 10. marec 1754) je bil član vplivne francoske rodbine Beauvau. Pridobil je naslov princa Svetega rimskega cesarstva in je postal znan predvsem kot princ Craonski. Kljub temu, da je bil formano tudi princ Beauvau, ga zgodovina pogosteje omenja prav kot princa Craona.
Vloga in tituli
Marc de Beauvau je deloval kot pomemben dvorski dostojanstvenik in diplomat v cirkusu evropskih dvorov 18. stoletja. Bil je imenovan za namestnika velikega vojvodstva Toskane, kar pomeni, da je predstavljal interese vojvodine in upravljal zlasti v obdobjih, ko je bilo potrebno zaupno zastopanje ali urejanje političnih zadev v Toskani. Poleg tega je bil omenjen kot imenovan "veleposestnika Španije", kar kaže na njegovo vlogo v diplomatskih odnosih med pomembnimi evropskimi silami tistega časa.
Razmerja z dvorom Lotarinškim
Skupaj z ženo je bil Marc de Beauvau tesno povezan z dvornima osebama vojvode in vojvodinjo Lotarinško. Njegova družina je bila v visoki sprejeti v krogu lotarinških vladarjev, prijateljstvo pa je imelo tudi osebne in politične posledice — v virih se omenja, da je bila njegova žena pozneje ljubica vojvode Lotarinškega, kar je vplivalo na družinska in dvorska razmerja tistega časa.
Osebno življenje in potomci
Marc de Beauvau je prihajal iz stare plemiške linije in je imel več otrok, ki so nadaljevali družinsko tradicijo služenja na dvorih in v vojaških ter diplomatskih službah. Med njegovimi potomci je bil tudi Charles Juste de Beauvau, ki je kasneje postal znana oseba v francoskih vojaških in političnih krogih.
Vpliv in zapuščina
Marc de Beauvau je s svojim delovanjem utrdil položaj rodbine Beauvau v evropski aristokraciji 18. stoletja. Bil je del političnih in družbenih mrež, ki so povezovale Francijo, Lotaringijo, Toskano in Španijo, ter je s svojim delom prispeval k izmenjavam moči in vpliva v tem obdobju. Čeprav je danes manj znan kot nekateri sodobniki, njegova vloga kot dvorskega svetovalca, namestnika in diplomata pričuje o pomenu srednje velikih plemiških družin v oblikovanju evropske politike tistega časa.